4. in 5. avgust – Sedem pohodnikov skupine Lazarji (PD Horjul) nas je pričelo s hojo pri spomeniku na Pokljuki. V nižini je pritiskala huda vročina, mi pa smo imeli prav prijetne razmere in smo brez kakšnega hudega potenja zlahka prispeli do Blejske koče na Lipanci, ki je bila naš prvi cilj. Tam smo si pred kočo ob malici iz nahrbtnikov, pijači in kavici v prijetni senci oddahnili. Nato smo nadaljevali pot proti Srenjskemu prevalu. Ker so imele tri pohodnice v načrtu le enodnevni izlet, so se kmalu obrnile proti domu, štirje pa smo nadaljevali pot do Blejske konte, to je visokogorska kotanja med Velikim Selišnikom, Debelim vrhom in Draškim robom. Tam smo, visoko nad dolino Krme, posedli po zaplatah trave in uživali v prelepem razgledu na mogočna ostenja pod Triglavom in na okoliške gore. Nebo je bilo kristalno čisto in nikamor se nam ni mudilo. Ura ni bila pomembna. Bil je en sam užitek. Vrnili smo se v Blejsko kočo in uredili vse za prenočevanje, nato pa sedli k odlični večerji. Sledile so še tri zabavne partije Človeka ne jezi se. Zgodaj zjutraj smo še ob svetlobi lune pričeli z vzponom na Lipanski vrh (1974 m). Z vrha, ki se prepadno spušča proti dolini Krme, je lepo viden Triglav z okoliškimi vrhovi, proti jugu pa vidimo Pokljuko s svojimi gozdovi in planinami. Ker smo Lazarji ljubitelji vsega lepega, je bil naš spust proti spomeniku na Pokljuki tudi kulturno obarvan s petjem in recitacijo.
Treba je povedati, da je osebje v Blejski koči izjemno prijazno in gostoljubno. Oskrbnik Janez, ki je nedavno praznoval Abrahama, nam je še posebno ostal v prijetnem spominu – roko na srce – tudi zaradi izredno nizkih stroškov za hrano in prenočitev. Na poti domov smo se ustavili še na Soriški planini in tako zaključili naš nepozaben pohod v hribe.
Jožica Trobec Gračanin
