Folklorna skupina Klas Horjul in Folklorna skupina Šumnik Borovnica sta dosegli nov pomemben uspeh. Po uspešnem nastopu na Območnem srečanju folklornih skupin na Dolskem sta se uvrstili med najboljše slovenske folklorne skupine, ki so v soboto, 6.6.2026 v Žalcu nastopile na državnem tekmovanju odraslih folklornih skupin – Maroltovem srečanju.
Skupini sta se tokrat predstavili z dinamičnim spletom “V hribih se dela dan”, ki gledalce popelje v konec 19. stoletja. Takrat je nekaj mladih mož z veliko ljubeznijo do gora oblikovalo skupino Piparji, ki se je redno vzpenjala na najvišje slovenske vrhove. Prav ti zagnani planinci so leta 1892 sodelovali pri ustanovitvi prvega Slovenskega planinskega društva. V folklornem spletu mladi možje krenejo proti vrhu gore, kjer na planini srečajo mlade pastirice, ki nabirajo zelišča. Ob prijetnem druženju čas hitro mineva, nato pa jih preseneti in ujame nevihta. Zgodba skozi ples, glasbo in odrsko postavitev prikazuje povezanost ljudi z naravo, gorami in medsebojnim druženjem. Avtorica spleta in mentorica Marija Čipić Rehar, tudi sama zagrizena planinka, je navdih za zgodbo našla v bogati slovenski planinski tradiciji ter jo spretno povezala z elementi ljudskega izročila. Za glasbeno priredbo pa je poskrbela Eva Grmek.
Na območnih srečanjih je letos sicer nastopilo kar 163 odraslih folklornih skupin. Med njimi jih je 63 doseglo regijsko raven kakovosti, le 11 pa državno raven. Na sklepno državno srečanje se je uvrstilo osem najboljših skupin. Regijsko raven je dosegla tudi borovniška Folklorna skupina Bistra s spletom “Tinka Tonka”, pod vodstvom mentorice Tanje Drašler. Navdih za plesni del koreografije predstavlja avtorska glasbena priredba Jožeta Zvera za tamburaški orkester. Gre za enostavno plesno interpretacijo priredbe, sestavljene iz najbolj popularnih prekmurskih plesnih viž. Sicer pa je regijsko raven dosegla tudi s spletom druge skupine združenih folklornikov Klas – Šumnik, s katerim so se preselili v čas stavke v usnjarski delavnici leta 1922 na Vrhniki. Razgiban splet prikazuje dogajanje v eni od delavnic, kjer je zavrelo med delavci, saj je bilo delo težko in naporno, plačilo pa skromno in ni zadostovalo za preživetje družin.
Zmagala je Akademska folklorna skupina France Marolt, drugo mesto je osvojila folklorna skupina Železničarsko kulturno-umetniško društvo Tine Rožanc, tretje pa sta si razdelili skupini Dragatuš in Kulturno-umetniško društvo Študent Maribor. Kot so poudarili na Javnem skladu za kulturne dejavnosti, sodobne folklorne predstave že nekaj let presegajo okvir tradicionalnega poustvarjanja ljudskega izročila. Ustvarjalci izhajajo iz plesne, glasbene in oblačilne dediščine, vendar jo umeščajo v nove zgodbe in sodobne odrske postavitve. Koreografije so krajše, bolj dinamične in prilagojene današnjemu občinstvu, hkrati pa ohranjajo tesno vez s slovensko kulturno dediščino.
Uvrstitev horjulskih in borovniških folklornikov je tako pomembno priznanje za njihovo delo, zgled sodelovanja in predanost ohranjanju folklorne dediščine ter seveda spodbuda za naprej.
Na območnih srečanjih je letos sicer nastopilo kar 163 odraslih folklornih skupin. Med njimi jih je 63 doseglo regijsko raven kakovosti, le 11 pa državno raven. Na sklepno državno srečanje se je uvrstilo osem najboljših skupin. Regijsko raven je dosegla tudi borovniška Folklorna skupina Bistra s spletom “Tinka Tonka”, pod vodstvom mentorice Tanje Drašler. Navdih za plesni del koreografije predstavlja avtorska glasbena priredba Jožeta Zvera za tamburaški orkester. Gre za enostavno plesno interpretacijo priredbe, sestavljene iz najbolj popularnih prekmurskih plesnih viž. Sicer pa je regijsko raven dosegla tudi s spletom druge skupine združenih folklornikov Klas – Šumnik, s katerim so se preselili v čas stavke v usnjarski delavnici leta 1922 na Vrhniki. Razgiban splet prikazuje dogajanje v eni od delavnic, kjer je zavrelo med delavci, saj je bilo delo težko in naporno, plačilo pa skromno in ni zadostovalo za preživetje družin.
Zmagala je Akademska folklorna skupina France Marolt, drugo mesto je osvojila folklorna skupina Železničarsko kulturno-umetniško društvo Tine Rožanc, tretje pa sta si razdelili skupini Dragatuš in Kulturno-umetniško društvo Študent Maribor. Kot so poudarili na Javnem skladu za kulturne dejavnosti, sodobne folklorne predstave že nekaj let presegajo okvir tradicionalnega poustvarjanja ljudskega izročila. Ustvarjalci izhajajo iz plesne, glasbene in oblačilne dediščine, vendar jo umeščajo v nove zgodbe in sodobne odrske postavitve. Koreografije so krajše, bolj dinamične in prilagojene današnjemu občinstvu, hkrati pa ohranjajo tesno vez s slovensko kulturno dediščino.
Uvrstitev horjulskih in borovniških folklornikov je tako pomembno priznanje za njihovo delo, zgled sodelovanja in predanost ohranjanju folklorne dediščine ter seveda spodbuda za naprej.
Rok Mihevc
