2. junij – Izpred Mercatorja v Cerknici smo zagrizli v hrib. Sicer lepo speljana kamnita pot nas je vodila do razgledne točke. Žal je jezero že skoraj presahnilo, vendar smo lahko videli gozdove Javornika in Kraška polja. Še zadnji vzpon in prišli smo do koče na Slivnici, na višini 1075 m. Oskrbnik nas je, kot je obljubil, pričakal, in pogostil s odličnim jabolčnim in skutinim zavitkom, kavico in pivom. Nekateri so se povzpeli do vrha, na višini 1114 m, kjer domuje coprnica Uršula. Vendar je, ob tako lepem vremenu, ni bilo doma.
Po počitku in okrepčilu, nas je pot vodila navzdol po pobočju begunjske Zalake. Ker pa smo bili uspešno glasni, ni bilo nobenega medveda, ki so sicer prisotni v teh gozdovih. Ustavili in ogledali smo si lepo zavarovano in označeno kačasto smreko.
Žal smo morali pot nadaljevati do Doma upokojencev Cerknica, ker se je ugotovilo, da je za avtobus, v tem času in delu ceste, zapora. Kosilo nas je čakalo v gostišču Pav na Rakeku. Po prijetnem druženju, klepetu in upam, dobrem kosilu, smo se vrnili na Dobrovo.
Ob tej priliki bi se rada zahvalila za vso pomoč in podporo Vilmi, Franciju, Vinetu, Ireni, Rajkotu, Jelki, Lojzki in Veri, in kot sem že omenila, ni enostavno stopiti v tako velike gojzarje. Upam, da so mi vse napake na pohodu oproščene, sicer pa se iskreno opravičujem. Predvsem pa hvala vsem mladim po srcu, ki vedno ustvarite pozitivno vzdušje in prijetno druženje. In nazadnje vsem velika pohvala, ker ste res dobro in varno hodili. Lepe dneve izkoristite za kakšen korak v poletno naravo.
Sonja Lackovič
Foto: Irena Tomšič