Film Triglav – pot odrešitve v Šentjoštu

V soboto, 11. aprila, je v Kulturnem domu v Šentjoštu potekal filmski večer, ki sta ga pripravila Planinsko in kulturno društvo Šentjošt. Obiskovalci so si najprej ogledali dokumentarni film Triglav  Pot odrešitve, po projekciji pa je sledil še pogovor s scenaristom in režiserjem Alešem Žemljo. 
Dokumentarni film, ki je nastal v produkciji Vizualist, podpisujeta režiserja Aleš Žemlja in Rožle Bregar, producent pa je Tadej Gorzeti. Film pripoveduje pretresljivo resnično zgodbo Dareta Vidica, ki je kot trinajstletni deček leta 1972 preživel udar strele na območju Triglava. V nesreči, ki se je zgodila med sestopom z vrha, je strela zadela skupino pohodnikov; umrlo je pet mladih fantov, večinoma iz istega kraja, kar je močno zaznamovalo lokalno skupnost. 
Osrednji del filma predstavlja osebno pričevanje protagonista, ki se je po več kot petdesetih letih odločil soočiti s travmo iz otroštva. Kamera spremlja njegovo pot iskanja odgovorov, pogovore z zadnjimi živečimi pričevalci ter postopno vračanje na kraj nesreče. Film predstavlja predvsem zgodbo o občutkih krivde, strahu in dolgotrajnem molku, ki je zaznamovalo tako posameznika kot širšo skupnost in vse udeležene v nesreči. 
Ustvarjalci so film gradili več let, samo snemanje pa je trajalo več kot leto dni. Posebnost filma je tudi uporaba animacije, s katero so prikazali najtežje in ključne trenutke nesreče. Zaradi velike količine posnetega materiala je bila zahtevna tudi montaža, saj so več kot deset ur gradiva strnili v dobro uro dolg film. 
Po ogledu je sledil pogovor z režiserjem Alešem Žemljo, ki je predstavil nastajanje filma. Pomembno je bilo zaupanje protagonista, ki se dolgo ni želel odpreti pred kamero. Snemanje je zato potekalo postopoma, pogosto z daljšimi premori, saj je bilo vračanje k bolečim spominom za Dareta zelo zahtevno. Ob tem je izpostavil tudi, kako pomembno se jim je zdelo, da film posnamejo z osebnim pristopom, kjer so želeli ustvariti iskren dokumentarec brez vnaprej določenega poteka. Obiskovalci so v pogovoru izvedeli tudi, da je film del širšega procesa soočanja z dogodki iz preteklosti. K temu je prispevala tudi knjiga Strela z jasnega, ki jo je Dare Vidic napisal skupaj z ženo Bibo Jamnik Vidic. Film in knjiga tako skupaj predstavljata pomemben zapis osebne in skupinske izkušnje ter opomin, da se je o težkih dogodkih treba pogovarjati. 

Dokumentarni film je ponudil poglobljen vpogled v osebno zgodbo in hkrati odprl pomembna vprašanja o soočanju s travmo, zato si vsekakor zasluži ogled.

Manca Dolinar