Poslušanje in pripovedovanje pravljic sta za otroka pomembna razvojna spodbuda. Pravljice imajo namreč pomembno vlogo pri celostnem razvoju otroka – tako na osebnostnem, moralnem kot tudi na socialno-čustvenem področju (Škrubej, 2017). Predstavljajo kakovosten vir za razvijanje bralne pismenosti, jezika in sporazumevalnih spretnosti.
Za otroka imajo pravljice drugačen pomen kot za odraslega. Njihova čarobnost, skrivnostnost in čudežnost omogočajo različne razlage, saj otrok iz iste zgodbe lahko vsakič izlušči drugačno sporočilo – odvisno od svojih interesov, razvojne stopnje in trenutnih potreb.
Ko otrok pravljico doživlja, postopoma oblikuje predstave o realnem in domišljijskem svetu. Ob tem doživlja estetsko ugodje, širi literarno obzorje in bogati besedni zaklad. Pravljice spodbujajo tudi razvoj kritičnega in abstraktnega mišljenja ter pomagajo otroku razumeti pomen dejanj in njihovih posledic.
Skozi zgodbe otrok spoznava svet, kulturo in medosebne odnose. Ob poslušanju krepi tudi svojo pozornost, saj spremlja zaporedje dogodkov in razvoj zgodbe. Pravljice se med seboj razlikujejo po zahtevnosti, vsebini in sporočilnosti. Z izbiro kakovostnih zgodb odrasli otrokom pomagamo širiti literarno obzorje ter postopoma oblikovati njihov literarni okus. Hkrati branje in pripovedovanje pravljic predstavljata pomembno pot do čustvene povezanosti med odraslim in otrokom. Tak odnos otroku omogoča, da brez nelagodja izraža svoje strahove, upe, sanje in težave ter nam tako odpre vpogled v svoj notranji svet. Zato mnogi avtorji pravljico opisujejo kot most med otrokom in odraslim – most med svetom resničnosti in svetom domišljije.
Pomen lutke v otrokovem razvoju
Igra z lutkami pomembno prispeva k razvoju otrokove domišljije, pozitivne samopodobe in samozavesti. Hkrati spodbuja razvoj socialnih veščin, izražanje čustev, empatijo, ustvarjalnost in govorni razvoj. Domišljija pa je prvi korak na poti h kreativnosti. Skozi domišljijsko igro z lutko otrok postopoma spoznava razliko med resničnim in domišljijskim svetom. Prevzemanje različnih vlog mu omogoča uporabo različnih glasov, izrazov in načinov izražanja. Ob tem se izboljšuje izgovarjava, širi besedni zaklad, novi pojmi pa postajajo razumljivejši in bližji. Otroci, ki se v govornih situacijah težje izražajo ali neradi govorijo, lahko prav skozi lutko lažje ustvarjajo in izražajo lastne zgodbe. Lutka tako pogosto postane most med otrokovimi mislimi in njegovim govorom.
Pomembnost ustvarjanja lastne lutke
Posebno vrednost ima tudi to, da otrok lutko ustvari sam. Takšna lutka je zanj še posebej dragocena, saj nastane v njegovi domišljiji, izdelana je z njegovimi rokami in oživljena z njegovo energijo ter čustvi. Igra z lutko otroku omogoča, da močna čustva izrazi na sprejemljiv in varen način. Ob tem prevzema različne vloge, se vživlja v položaj drugih ter poskuša situacije razumeti z njihovega vidika. Lutkovna igra otroku omogoča, da v varnem okolju poustvari dogodke, ki jih je videl, slišal ali doživel. Na ta način preizkuša svoje sposobnosti, raziskuje meje ter razvija razumevanje medosebnih odnosov. Otroci se ob igri z lutkami učijo komunikacije, socialnih spretnosti, reševanja konfliktov ter urejanja odnosov v skupini. Postopoma se med njimi razvijajo tudi solidarnost, sodelovanje in medsebojna pomoč.
Mojca Erjavec