Izidor Mole, po domače Jordanov Dore, je zagotovo naš ložanski sovaščan, na katerega smo lahko ponosni. Rodil se je 1. aprila leta 1927 na Logu 22, na domačiji pri Jordanu, očetu Janezu in materi Marjani, roj. Celarec. V šolo je hodil v domačem kraju, se pravi na Logu, kjer so dve leti pred njegovim rojstvom odprli povsem novo šolsko poslopje. Ker je bil nadarjen učenec, so ga domači poslali na klasično gimnazijo v Ljubljano. Težka medvojna leta je preživljal delno na Logu, delno v Ljubljani, večkrat je prenočil pri sorodnikih na Tržaški blizu Ljubljane (iz te hiše izvira trenutni frančiškanski provincial in viški župnik Marjan Čuden). Maturiral je leta 1946, se istega leta vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti in tam leta 1950 diplomiral. Od 1951 do 1954 je delal na učiteljišču v Novem mestu kot učitelj risanja. V obdobju 1954–1956 se je izpopolnjeval v restavratorski stroki, potem pa skupaj 4 leta delal na republiškem zavodu za spomeniško varstvo, vmes pa je imel status svobodnega umetnika. Med letoma 1954 in 1991 je imel 11 samostojnih razstav, njegov največji in najpomembnejši opus pa je poslikava cerkve sv. Klare v Novem Bečeju v Vojvodini. Drugo torišče njegovega ustvarjanja je restavratorsko delo, pri čemer mu je v zadnjih letih življenja pomagala hči Mateja. V restavratorski stroki se je umetnik Mole izpopolnjeval tudi v Italiji. Z ženo Marijo sta si ustvarila dom na Brezovici na Postaji, poleg omenjene hčere pa sta se jima rodila tudi sinova Pavel in Zdravko.
Sadovi njegovega restavratorskega dela so vidni v mnogih cerkvah po Sloveniji, v domačem kraju pa je poskrbel za oltarno sliko v cerkvi sv. Janeza Krstnika, ki je nadomestila ukradeni kip. Ložanski rojak, vešč čopiča in barv, se je potrudil, da je slika zvest posnetek ukradene ponazoritve največjega med preroki.
Veliki umetnik Mole je umrl na predvečer praznika vseh svetnikov leta 1998. S svojim delom povezuje Log in Brezovico, ki sta oba v isti župniji, danes pa v sosednjih občinah. Jordanova rodbina je ponosna na umetnika, ki je izšel iz njihovega rodu, svojega starejšega brata pa se spominjata še sestri Angelca in Ani. Dragocen zapis Izidorja Moleta pa je njegov spomin na sovaščane-vrstnike, ki jih je tragično razdelila bratomorna II. svetovna vojna. Tule je povezava do tega lepega zapisa: https://www.zaveza.si/zaveza/zakaj-so-morali-pasti/
Čez dve leti se bomo spominjali 100 let od rojstva umetnika. Lepo bi bilo, če bi ta jubilej obeležili s kakšno razstavo njegovih umetniških in restavratorskih del.
Čisto za konec tega kratkega spominskega prispevka pa naj omenim, da so tudi nekateri njegovi sorojenci in njih potomci izkazovali nadarjenost za likovno izražanje. Zanimivo bi bilo raziskati, po kateri plati so prišli likovni geni: z Loga, morda iz Žažarja ali pa iz Podlipe. Dvojna vijačnica naše DNK večkrat skriva zanimivo zgodovino, pri Doretu pa se je res izkazala velika likovna nadarjenost.
Miha Rus
Viri: 1. Wikipedija
2. Ustni viri.
Fotografije: 1. Moletova hiša na Brezovici
2. Motiv freske pri Jordanu na Logu
3. Cerkev sv. Janeza Krstnika na Logu, oltarna slika sv. Janeza Krstnika
4. Fotografija Izidorja Moleta pri delu (Avtor: Mirko Vesel – To gradivo je pod sklicno številko XUPLHYOD dostopno v Digitalni knjižnici Slovenije.)
