Hitro minevajo leta in od naše valete je minilo že 55 let. Učenke in učenci dveh osmih razredov s takratne Osnovne šole Janeza Mraka, 8.a razred z razredničarko Matejo Grom in 8.b razred s Stanko Umek, smo leta 1970 zaključili obvezno šolanje na Vrhniki in se podali na različne srednje šole – od poklicnih šol narazličnejših strok, srednjih strokovnih šol in gimnazij. Bili smo z Vrhnike, Stare Vrhnike, Bevk, Blatne Brezovice, Drenovega griča in Zaplane. Lahko rečemo, da smo se dobro razumeli, tudi marsikatera zgodnja ljubezen je bila že med nami. So pa se nato v naslednjih letih naše poti bolj redko križale. Na občasnih obletnicah (ena je bila še v delujočem Močilniku) smo obujali spomine na šolske dni, tudi na kakšno vragolijo, ki smo jo ušpičili. Na žalost smo se ob takih priložnostih spomnili tudi naših, žal prehitro umrlih sošolk in sošolcev.
Pred petimi leti, ko so bile priprave za proslavitev 50-te obletnice valete že v teku, je korona prekrižala te načrte. V naslednjih letih smo ob naključnih srečanjih s posameznimi sošolci in sošolkami poudarjali željo, da pa se srečamo takoj, ko bo to za zdravje primerno. A čas teče hitro, kot sta napisala v vabilu Brane in Jelka, in letos, ko večina praznuje 70 let, saj smo se pretežno rodili leta 1955, je pravi trenutek za nekaj takega. Kar lepo število se nas je 3. oktobra zbralo v gostilni pri Kranjcu. Z nami je bila tudi razredničarka Mateja Grom. Koliko veselja ob stisku rok, tudi kakšna zadrega, ko se nismo takoj prepoznali. Zdaj smo vsi že upokojenci, nekaj pa je še vedno zelo vpetih v posle, ki jih sedaj sicer že vodijo nasledniki, pomoč pa je še vedno dobrodošla in včasih nujna. Večina nas je srečnih dedkov in babic. Lepo je slišati pozitivne zgodbe.
Ob dobri hrani in pijači so ure druženja hitro minevale in zadovoljni smo si na koncu obljubili, da se ponovno snidemo, če ne prej, pa ob šestdesetletnici valete.
Pa nasvidenje!
Zapisala: Tatjana K.
