V nedeljo, 15. junija 2025, je bila Župnija Dobrova priča izjemnemu, nepozabnemu dogodku – dvojni zlati maši dveh uglednih duhovnikov, msgr. Mira Šlibarja, dolgoletnega bolniškega duhovnika, in gospoda Alojzija Goloba, nekdanjega župnika na Dobrovi.
Po živahnem dopoldanskem utripu, ko so ulice preplavili kolesarji Maratona Franja, se je popoldne pred cerkvijo Marije v Leščevju zbrala množica faranov, prijateljev, znancev in drugih obiskovalcev, da skupaj počastijo duhovnika, ki sta s svojim življenjem in delom globoko zaznamovala župnijo in širšo skupnost. Slovesnost, ki je potekala le eno popoldne, pa je za sabo potegnila kar nekaj priprav in usklajevanj. Prvič po epidemiji se je večje število faranov povezalo in združilo s skupnim ciljem, narediti nepozaben dogodek kot zahvalo za 50 let duhovništva. V ta namen se je sestavil priložnostni cerkveni pevski zbor, teden dni pred slovesnostjo je mimoidoče pod cerkvijo pozdravljal visok mlaj s slovensko in papeško zastavo. Poleg tega so mimoidoče na dogodek opominjali jumbo plakati in spletni oglasi. Mladi so za to priložnost prenovil zunanji avditorij, izdelala se je tudi tabla v pozdrav zlatomašnikoma, ženske so pletle vence, okrasili so cerkev, gospodinje so poskrbele za pripravo peciva in vseh dobrot in še bi lahko naštevali.
Slovesnost, ki je združila župljane bližnje in širše okolice, se je pričela ob 15. uri, ko so jubilanta na poti v cerkev v špalirju pričakali godbeniki ter več kot 40 narodnih noš. Na poti v cerkev so zadonele tudi slovesne fanfare, ki so jih izvedli mladi trobilci iz domače godbe.
Sveto mašo je skupaj z zlatomašnikoma darovalo poleg domačega župnika Janeza Kvaternika in odličnega pridigarja patra Marjana Čudna, ki se je med homilijo nagovarjajoče dotaknil delovanja obeh jubilantov, še trije duhovniki, ki so vsak po svoje povezani z msgr. Mirom Šlibarjem in g. Alojzijem Golobom.Mašo so s petjem obogatili priložnostni cerkveni pevski zbor Dobrova ter mladinska skupina, med obhajilom pa je cerkev, ki je bila lepo okrašena s cvetjem ter bršljanovimi verigami, prevzela Avsenikova melodija – Veter nosi pesem mojo, s solistom na klarinetu in godbo Dobrova Polhov-Gradec.
Po slovesni sveti maši se je ob pritrkavanju zvonov dogajanje preselilo v avditorij pred cerkvijo, kjer je potekal še slavnostni program.Program, ki ga je vodila Magdalena Tehovnik, je bil preplet nagovorov, pesmi in spominov, ki so na poseben način povezovali oba zlatomašnika in župnijsko skupnost. Svoj poklon in spomine je najprej izrekel Martin Golob, nečak g. Lojzeta Goloba in znani grosupeljski župnik, ki je s humorjem obudil osebne anekdote iz skupnih trenutkov s stricem Lojzetom in spomine na zgled, ki ga predstavlja msgr. Miro Šlibar.
G. Alojzij Golob je v svojem nagovoru poudaril, da so zanj ljudje tisti, ki gradijo cerkev, in da so prav Dobrovčani tisti, ki so mu dali občutek doma. Spomnil se je številnih projektov, ki so bili uspešno izpeljani v času njegovega župnikovanja, od obnove cerkva do izgradnje župnijskega doma, ter izrazil iskreno hvaležnost vsem, s katerimi je sodeloval. Ob tej priložnosti mu je bila podarjena spominska slika dobrovske cerkve. Msgr. Miro Šlibar, ki še zdaleč ni tipičen upokojenec, je navdušil z mladostno energijo in iskreno hvaležnostjo. Že na oder je praktično pritekel in zbranim dokazal, da ima še vedno ogromno mladostne energije. V svojem nagovoru je povedal, da se še naprej s srcem posveča delu z bolniki, organizira romanja v Lurd in neomajno skrbi za bogato pastoralno življenje, ki se zanj nikoli ne konča. Ob tej priložnosti je v dar prejel sliko Lurške votline, ki je globoko povezana z njegovim delom in življenjem. Miro je z nasmehom dejal, da že načrtuje vzpon na Kredarico, kjer bodo skupaj z godbo zopet proslavili njegov zlati jubilej.
Slavnostni program je nadaljeval predsednik Krajevne skupnosti Dobrova g. Marjan Pograjc, ki je z osebnimi spomini povezal obe življenjski poti zlatomašnikov, in se zahvalil za vse, kar sta naredila za skupnost. Svoje spomine je v besedo strnil tudi Borut Dolinar, dolgoletni organist in predsednik godbe, ki je z nagovorom pojasnil pomen sodelovanja med duhovnikoma in godbo, ter obudil spomine na nepozabne trenutke – od začetkov godbe, skupnih projektov, pa vse tja do svete maše na Triglavu, ki je postala simbol njihove povezanosti in vztrajnosti. Borut je poudaril, da sta prav Lojze in Miro omogočila, da so glasba, vera in skupnost na Dobrovi vedno hodile z roko v roki in skupaj ustvarjale nepozabne trenutke. V ta namen so godbeniki obema zlatomašnikoma podarili skupno fotografijo godbe in duhovnikov ter košaro domačih dobrot, ki so jih mladi godbeniki izdelali sami. Program so z glasbenimi vložki poleg godbe obogatili tudi kvartet Ansambla Bitenc s pesmima Hišica domača ter Tri Planike. Tako g. Lojze kot msgr. Miro sta imela v svojem duhovniškem življenju pomembne vezi z Marijinimi sestrami na Dobrovi, ki so ju tako ali drugače vodile in spremljale pri njunem poslanstvu, zato je svoj nagovor imela tudi Marijina sestra, sestra Ana, ki se je jubilantoma zahvalila za vso prizadevanje in trud, skromno darilo pa so jima podarili tudi domači gasilci PGD Dobrova.
Po slavnostnem programu je sledilo prijetno druženje ob domačih dobrotah, kjer so se stkali novi spomini in utrdile vezi skupnosti. Naj to praznovanje ne ostane le dragocen spomin, temveč postane trajen navdih za vsakdanje življenje – da bi vsak po svojih močeh nadaljeval delo in pričevanje, ki sta ga v vseh teh letih s svojim zgledom in srčnostjo živela naša zlatomašnika. Naj nas hvaležnost za prehojeno pot in pogum za prihodnost še naprej povezujejo v skupnosti vere, prijateljstva in medsebojnega spoštovanja, kjer bo vedno prostor za skupna srečanja, srčne besede in dejanja, ki gradijo skupnost.
M.D.
Foto: Janez Dolinar
