Zadnja septembrska sobota, 26. 9. 2026, jesenski večer pod Lovrencem. Po grajskem dvorišču v Polhovem Gradcu so prihajale dame – a tokrat ne same. Z njimi so prihajali njihovi najdražji, otroci, mladi glasbeniki. Tiste, ki smo si pred začetkom ukradle še nekaj minutk za sprehod po čudovitem grajskem parku, pa smo bile nagrajene s skoraj pravljično mistiko pod našo Goro. Tudi droben deževni pršec se je zdel kot blagoslov narave večeru na pot.
Kot bi narava vedela, da se bo zgodilo nekaj lepega.
Graščina se je počasi polnila z glasovi in pričakovanjem. Začenjal se je večer »Tam, kjer se glasba začne«. Svetlice smo ga odprle z nežno špansko uspavanko A La Puerta del Cielo. In morda se glasba res začne prav tam – v varnem zavetju dóma, kjer otrok sliši prve melodije.
Tokrat pa Svetlice nismo bile edine ustvarjalke večera. Na odru so se nam pridružili tudi naši otroci. Ganljivo je bilo opazovati obraze ponosnih mamic, mojih dragih sopevk Svetlic, ko so spremljale svoje hčere in sinove. V njihovih pogledih so se prepletali ponos, nežnost in veselje, kot jih najmočneje zmore čutiti prav mamino srce. Glasba se začne doma, nato pa potuje naprej – iz generacije v generacijo.
Večer je izvirno zasnovala in nas nanj pripravila naša umetniška vodja, muzikologinja Martina Kramžar, z izbrano besedo in iskrivimi komentarji pa nas je skozenj popeljala Romana Jankovec ter spretno spletala niti povezanosti, topline in veselja ob skupnem ustvarjanju.
V mislih in z izbranimi skladbami smo se sprehodili po prostorih doma – od kuhinje, kjer stečejo pogovori in se rodi tudi kakšna pesem, do dnevne sobe, kjer se družina zbira in ustvarja skupne spomine. Ta glasbeni dom so napolnili zvoki flavtistke Hane Vidmar in violinistke Megi Češnovar, pianistov Lije Koprivec, Oscarja in Tristana Flandra, kitarista Kristjana Stanovnika, saksofonista Antona Čudna in tolkalista Matije Čudna ter skupine Laura & com (Laura Cankar, Vili Koprivec, Borut Setničar).
Za sklep smo Svetlice skupaj z ostalimi glasbeniki zapele Metulje, nam vsem ljubo pesem skupine Pliš. Nastopajočim gostom smo se zahvalile s toplimi copati, ki so še enkrat spomnili na rdečo nit večera, in sladkimi Tanjinimi cake popsi. Večer smo z obiskovalci nadaljevali ob pogovoru in domačih sladicah, ki smo jih pripravile zanje.
Bil je lep, ganljiv večer. Tak, ki ostane v mislih in srcu. Glasba se začne doma, med ljudmi, ki so nam blizu. In najlepše zazveni, ko jo delimo.
Narava je vedela, da se bo zgodilo nekaj lepega.
Dragica Marinko, vokalna skupina Svetlice
