April se izteka, na poljih pa so se že začela prva spomladanska dela. Tako je tudi na kmetiji Dolinar iz Razor, ki jo tokrat predstavljamo. Kmetija je znana predvsem po številni družini. Antonu in Marinki se je rodilo kar osem sinov, družina pa se je z rojstvom vnukov še povečala. Kmetijo danes vodi sin Janez z ženo Ano, s katero imata šest otrok. Pred dvema letoma je kmetijo prevzel od očeta Antona, ki skupaj z ženo pri delu še vedno sodeluje. V delo na kmetiji so vključeni tudi drugi družinski člani, pomemben del pa ostajajo Janezovi bratje, ki se radi vračajo domov in pomagajo po svojih zmožnostih.
Kdaj ste začeli s kmetijsko dejavnostjo in kaj vas je spodbudilo k začetku?
Kmetijsko dejavnost so začeli že predniki pred več stoletji, mi pa nadaljujemo in se trudimo, da jo bodo nadaljevali še prihodnji rodovi. K začetku intenzivnejše prodaje so nas spodbudile stranke, ki so od nas ob sobotah kupovale že na tržnici Vič, izdelke pa so si želele tudi med tednom.
Katere izdelke in pridelke pridelujete? Kje lahko kupci kupijo vaše dobrote?
Na kmetiji pridelujemo sezonsko zelenjavo, dnevno ponujamo sveže meso in mlečne izdelke, najdejo pa se tudi izdelki drugih kmetij. Izdelke je moč kupiti na kmetiji v trgovinici in ob sobotah na tržnici Vič. Vsak petek imamo v ponudbi sveže pečen kruh iz krušne peči ter ocvirkovo in pehtranovo potico.
Kako se povezujete z lokalnim okoljem, kje ste aktivni in od kod vas ljudje lahko poznajo?
Z lokalnim okoljem se povezujemo že vrsto let. Mati je že pred 30 leti vozila izdelke v Ljubljano, kjer še danes na tržnici sreča istega zadovoljnega in zvestega kupca.
Zakaj radi opravljate svoje delo?
Kmetijsko delo mi je bilo položeno v zibelko, saj mi je že kot otroku priraslo k srcu.
S katerimi izzivi se najpogosteje srečujete pri svojem delu?
Izzivi na kmetiji so danes predvsem v tem, da pridelki ostajajo ekonomsko upravičeni, hkrati pa zadovoljijo pričakovanja kupcev. Vedno večji izziv predstavlja tudi birokracija, saj mora kmet poleg dela na terenu prevzemati še vloge ekonomista, računovodje in organizatorja dela ter hkrati slediti času in novim trendom.
Katero obdobje je bilo za vas najtežje in kaj je bil vaš največji uspeh?
Najtežje obdobje je bilo, ko se je število zaposlenih čez noč zmanjšalo (bolniške in porodniške odsotnosti) in ljudi za delo ni bilo lahko najti. Je specifično delo, kjer je treba imeti tudi malo veselja do ljudi.
Kakšni so vaši cilji za prihodnja leta?
Ciljev ne zmanjka, a najpomembnejše je zdravje. Želimo si dokončati objekt, kjer se odvija predelava in se lotiti nove gradnje štale.
Kaj si želite za prihodnost kmetijstva?
Za prihodnost vsakega kmeta, ne samo za nas, si želimo razumljivo politiko, zmanjšanje nepotrebne birokracije, zavedanje ljudi, da je lokalna in sezonska hrana tista, ki je najbolj zdrava in da se lokalna skupnost trudi ohranjati kmetijske površine.
Manca Dolinar
Foto: Kmetija Dolinar
