Območno združenje veteranov vojne za samostojno Slovenijo Vrhnika-Borovnica smo letošnji spominski pohod tako kot vedno organizirali v soboto, ki je najbližja 2. juliju, rojstnemu dnevu Toneta Jesenka in hkrati dnevu, ko je takratna občina Vrhnika najbolj ječala pod pritiskom JLA leta 1991.
Kar 87 pohodnikov se je zjutraj zbralo pri lipi samostojnosti sredi Vrhnike. Prišli so Tonetovi svojci, sosedje in prijatelji, prišli so veterani naši člani, člani policijskega veteranskega društva SEVER, veterani iz Grosuplja, Ribnice, Litije, Logatca, Domžal, Ljubljane, Velikih Lašč in prvič celo iz Lenarta. Dva veterana sta celo prikolesarila iz Ribnice. Med vpisom v pohodno knjigo smo udeležence tudi pogostili z običajnimi jutranjimi okrepčili in zagotovili vodo za na pot.
Jože Zorman, predsednik OZVVS Vrhnika – Borovnica je zbranim izrekel dobrodošlico, se jim zahvalil za tradicionalno zvestobo tej obliki druženja veteranov po Sloveniji in jim zaželel dobro počutje.
Jožef Molk je v spomin na soborca in prijatelja Toneta Jesenka povedal, da se je v vojni za samostojno Slovenijojo večkrat izkazalo, da je bil leta 1990 za načelnika oddelka za obrambo v vrhniški občini izvoljen pravi človek. Tone je nekoč v intervjuju v lokalnem časopisu sebe opisal, kot malo samosvojega človeka, brez dlake na jeziku, ki ne mara dogovorov pod mizo. Veliko je bilo začudenih, ko je bil izvoljen na dolžnost občinskega načelnika za obrambo in to s samo enim glasom več kot konkurent, Njegov pogumen, odkrit in stalen kontakt s komando JLA na Vrhniki med vojno je veliko doprinesel k razvoju dogodkov v okviru človečnosti. Molk se je z rdečimi nageljni zahvalil ožjim svojcem Toneta Jesenka za sodelovanje in srčno podporo spominskemu pohodu, v imenu Tonetovih svojcev pa se je njegov brat Janez Jesenko zahvalil vsem za lep spominski dogodek. Delegacija pohodnikov je odnesla žalno spominsko ikebano na grob Toneta Jesenka.
Molk je izrazil zadovoljstvo, da nam je letos ob 35 letnici države uspelo pohod usmeriti na Ljubljanski vrh, ki ima simboliko in je bil večkrat zaželjen cilj pohodnikov. Povedal je, da TO območja leta 1991 ni imela dovolj sil za tesno obkolitev številnih vojašnic JLA na območju. V štabu TO so ocenili, da s strani sil PZO JLA ni pričakovati nasilnih posegov izven lastnih vojašnic, ker za to nimajo sil. PZO JLA se je namreč v vojnih načrtih vedno naslanjala na zaledno podporo prostora in na bojno zavarovanje teritorialne obrambe in za to ni imela lastnih formacijskih sil. Sile za upravljanje raketnih sistemov zračne obrambe pa so morale biti v stalni pripravljenosti za delovanje s tehniko. Da bi ovirali navodenje letal JLA je poveljnik 5.PŠTO Ljubljana 28. junija 1991 ukazal minometni napad na radarsko postajo na Ljubljanskem vrhu. Napad je bil izveden istega dne že v mraku in v nevihti, zato ni bilo zadetkov v polno. Sama bojna akcija je natančno opisana v zborniku logaških veteranov.
Z avtomobili smo izvedli premik na Češnjico, kjer je bil štart pohoda. Z veteranskimi zastavami na čelu je pohodna kolona krenila po senčni gozdni poti na vrh Ljubljanskega vrha, kjer smo obiskali vojašnico SV – radarsko postajo. Prijazno nas je sprejel dežurni častnik Matic Sodnik, mi pa smo mu kot darilo obiskovalca vročili spominsko Cankarjevo skodelico in kavo za dežurnega in tako tudi na vrhu Ljubljanskega vrha poudarili letošnje Cankarjevo leto. Obšli smo radarja in izvedeli za njihov namen in zmogljivosti, tudi nekaj zgodovine ter dobili odgovore na številna vprašanja. Tudi notranjo radarsko sliko smo videli, katero vsebinsko obdeluje moštvo na letališču Brnik. Na Ljubljanskem vrhu je namreč le posadka, ki zagotavlja tehnično delovanje obeh radarjev. Za povratek je prav prišlo še nekaj dobrot jutranje malice in voda, ki so jih dostavili za logistiko zadolženi veterani. Radovednost in tovarištvo sta privabila med nas tudi Jožeta Šušteršiča na njegovem že legendarnem štirikolesniku. Najstarejši pohodnik je bil devetdesetletni Šen iz Logatca, največ vprašanj o radarjih pa je postavil Janez iz Ljubljane. Povratek z vozili je minil brez problemov in ob zaprtju vrhniške tržnice smo že posedli v lepo ohlajenih prostorih gostilne Godec. Svoje je k razpoloženju za pogovor dodala še primerno ohlajena pijača in zlahka smo dočakali in si privoščili izredno dober golaž. Ob tej priložnosti je Molk povedal, da se pravzaprav nahajamo v središču leta 1991 postavljene spontane barikade, ki jo je Vrhnika postavila takoj po izpadu tankov JLA, ker načrtovana blokada z živim prometom na cestninski postaji Log ni uspela. Povedal je tudi, da je Dolinar, lastnik lokala, veteranom naklonjen in smo imeli že veliko skupnih uspešnih zgodb.
Ostali so spomini, slike in obljube, da se prihodnje leto veterani spet srečamo na pohodu po poti spominov, ki ga prvo soboto v juliju načrtujemo na Vrhniki.
Za pomoč pri organizaciji pohoda se zahvaljujemo Slovenski vojski, DLNON Vrhnika, ZIC Vrhnika in gostišču Godec. Hvala vsem članom, ki so se pri organizaciji izpostavili in izkazali v različnih vlogah.
Predsedstvo OZVVS Vrhnika – Borovnica
