Zadnji majski konec tedna so se Zapravljivčki (člani Kolesarskega kluba Zapravljivček) odpravili na že tradicionalni kolesarski izlet v Dolomite. Na pot se jih je tokrat podalo 14 – deset fantov in štiri dekleta. Zgodnja četrtkova ura odhoda jim ni predstavljala nobenih težav, saj so bili polni motivacije in pričakovanja sončnega kolesarskega vikenda. Navdušenje se je še povečalo, ko so se z avtomobili začeli približevati gorskemu svetu severne Italije. Za tiste, ki se radi zbujajo s kavo, je bil pika na i postanek v vasici Pescul, kjer so že začutili dolomitski zrak, ki ima tudi kakšno stopinjo manj od tistega v naših krajih.
Kmalu po prihodu v Arabbo je bila na vrsti prva tura. Kot veleva tradicija, so se odločili za znamenito Sella Rondo, tokrat v nasprotni smeri urinega kazalca. Polni energije so se zapodili na prelaz Campolongo. Hiter tempo jim je (vsaj nekaterim) dal vedeti, da je na višini zrak tudi nekoliko redkejši, ne le hladnejši. Kljub temu so hitro ter brez težav prišli na vrh in sledil je lep spust v Corvaro. Zatem jih je čakal nekoliko daljši klanec na prelaz Gardena, kjer so bile noge že ogrete, telo pa bolj zainteresirano za sodelovanje. Številna dela na cesti, s katerimi Italijani skrbijo, da bodo ceste do začetka sezone v odličnem stanju, so jim na tem prelazu prinesla tudi prvi defekt zračnice. Za izkušene kolesarje je bila menjava mala malica.
Po nekaj minutah so nadaljevali pot v dolino, proti naslednjemu prelazu Sella. Zaradi bojazni, da bi na koncu dneva na števcu višinske metre začenjala številka 1 in ne 2, so se bolje pripravljeni pred vzponom spustili še v Val Gardeno. Tisti, ki so na klance sopihali nekoliko počasneje, pa so se kar zadovoljili s 6 km klanca na Passo Sella. Po novi menjavi zračnice in uživanju v lepih razgledih so se ponovno spustili v dolino. Kot običajno so se nekateri spustili le do križišča, kjer pot zavije na zadnji prelaz dneva Pordoi, nekateri pa prav do Canazeia, od koder je do vrha kar 12 km klanca. Tam jih je čakalo zasluženo pivo. Še spust v dolino, večerja, malo druženja in končan je bil dolg ter vznemirljiv prvi dan.
Tudi drugi dan so se zbudili v sončno jutro. Poleg kolesarjenja in izjemnih razgledov jih je čakalo še nekaj – ogled kraljevske etape Dirke po Italiji. Načrt je bil jasen. Dobrih 20 km (dolomitske) ravnine do zaselka Codalonga, potem pa kar po trasi etape Gira na prelaz Giau, nato v dolino in nazaj na prelaz Falzarego, kjer naj bi počakali dirko. Pravočasno so krenili na pot, da jih ne bi presenetila kakšna zapora. Že na prelazu Giau so lahko uživali v izjemni kulisi, ki jo je še olepševala zaprta cesta ter veliko število navijačev in kolesarjev. Vzdušje so na trenutke kvarili le dvomestni odstotki naklonov, ampak tudi to je izkušnji dajalo dodaten čar.
Vzpon je minil kot bi mignil, in že so se spuščali proti Cortini d’Ampezzo. Tako kot kasneje kolesarji so tudi Zapravljivčki pred Cortino zavili levo proti prelazu Falzarego. Malo pod vrhom so se v prijetnem ambientu terase tamkajšnje gostilne utaborili za naslednjih nekaj ur. Nekaterim je uspelo na ležalnikih ujeti tudi kakšno minuto spanja, ki je morda zmanjkala prejšnjo noč. Med počitkom so jih kmalu predramile sirene spremljevalnih vozil in zvok helikopterja italijanske radiotelevizije. Prišel je Giro! Nekateri so bili prvič priča eni izmed treh največjih etapnih dirk na svetu, kar je bila posebna izkušnja. Na obrazih kolesarjev je bilo videti izjemno osredotočenost, pa tudi izčrpanost, saj je šlo za predzadnji vzpon kraljevske etape z več kot 5000 višinskimi metri! Ko je karavana odbrzela mimo, so se v gneči prebili na prelaz Valparola, nato pa spustili v kraj La Villa, kjer je bilo že precej bolj znosno. Čakalo jih je še nekaj kilometrov do Corvare, nato pa še znani prelaz Campolongo, tokrat z druge strani. Zaključen je bil nov naporen, a čudovit dan.
V soboto zjutraj so odkolesarili še na kavico na prelaz Pordoi, nato pa se je večji del ekipe odpravil proti domu. Ostali so se odločili bivanje podaljšati do nedelje, zato so lahko tudi sobotno turo nekoliko podaljšali. Nekaj se jih je odločilo za spust v Canazei in nato povratek prek prelaza Fedaia, ki se nahaja tik pod znamenito Marmolado. Trije člani ekipe pa so se zadnji dan odločili za pravo kraljevsko etapo, ki je vključevala prelaze Campolongo, Erbe, Sella in Pordoi. Ker se je vmes prikradel še kakšen nenačrtovan klanček (8 km in 600 višinskih metrov), je bila dolga kar 145 km. Premagali so neverjetnih 4300 višinskih metrov! Izjemen zaključek kolesarskega vikenda!
V nedeljo so se zadovoljni in prijetno utrujeni vrnili domov, odločeni, da se naslednje leto podajo na podoben izlet.
Irena Pfundner
Foto: KK Zapravljivček
