Malo je domačinov, ki so v svojem času pustili tako zanimivo sled po Evropi, kot jo je Zaklančan Primož Škof. Čeprav njegovo ime danes pozna le redkokdo, je bil eden prvih slovenskih pionirjev fotografije oziroma dagerotipije – tehnike, iz katere se je pozneje razvila sodobna fotografija. Njegovo življenjsko zgodbo je v zadnjem času podrobneje raziskal Bojan Škof iz Komende, ki je pri raziskovanju družinske zgodovine naletel na pomembnega rojaka iz Zaklanca.
Primož Škof se je rodil 6. 6. 1810 v Zaklancu pri Mrakovih kot najmlajši izmed osmih otrok. Že zgodaj naj bi pokazal likovno nadarjenost, zato je med letoma 1832 in 1835 študiral na likovni akademiji na Dunaju. Tam se je najverjetneje prvič srečal tudi z dagerotipijo – takrat povsem novo tehniko ustvarjanja podob.
Že leta 1843 je deloval kot eden prvih evropskih dagerotipistov na območju današnje Češke, pozneje pa ustvarjal v Linzu, Gradcu in Mariboru. Poleg fotografije se je ukvarjal tudi s slikarstvom in litografijo. Njegova dela so bila cenjena, med drugim je ustvarjal oltarne slike po cerkvah v Avstriji, Sloveniji in tudi na Madžarskem. Ena najbolj znanih je podoba Krsta Kristusa v avstrijskem Altenmarktu, njegova dela pa najdemo tudi v Zaklancu in Novem mestu.
Posebno zanimiv je podatek, da je Primož Škof leta 1863 odprl fotografski atelje v Mariboru in velja za prvega fotografa s stalnim ateljejem v mestu. Kasneje se je z družino preselil na Madžarsko, kjer sta njegova sinova nadaljevala fotografsko dejavnost.
Dolga desetletja je veljalo, da je Primoževa življenjska sled po letu 1872 izgubljena. S pomočjo sodobnih digitalnih arhivov in rodoslovnih raziskav pa je Bojan Škof uspel odkriti tudi zadnja poglavja njegovega življenja. Primož Škof je umrl 25. 5. 1895 v madžarskem mestu Pápa, kjer je tudi pokopan.
Njegov pomen presega lokalne okvire. Deloval je v času, ko je fotografija šele nastajala in spreminjala način, kako ljudje beležijo svet okoli sebe. Prav zato ga danes raziskovalci uvrščajo med pomembne zgodnje ustvarjalce evropske fotografije in med prve Slovence, ki so se s fotografijo profesionalno ukvarjali.
Zgodba Primoža Škofa je tako tudi zgodba o tem, kako lahko človek iz majhnega kraja s talentom, znanjem in radovednostjo pusti sled daleč preko meja domače doline. Celotna raziskava je predstavljena v rodoslovni reviji Drevesa (oktober 2025), kjer bosta kmalu izšli še dve nadaljevanji o njegovih potomcih, ki so po Evropi pustili presenetljivo bogato sled.
Irena Pfundner
Foto: fotozapisi, spletni viri
