Člani Društva upokojencev Log smo se 10. novembra odpravili na tradicionalno martinovanje, tokrat na Dolenjsko. Imamo pa navado, ko se odpravimo na izlet, si najprej ogledamo kakšno zanimivost, nato pa se poveselimo. Tudi letos smo se odločili za prav poseben postanek. Obiskali smo grad Raka, ta velja za enega izmed najstarejših srednjeveških gradov v Sloveniji, ki pa se ni ohranil v celoti. Danes na njegovem mestu stoji veliko enonadstropno poslopje z lepimi dvoriščnimi arkadami.
Stoji v istoimenskem naselju in je kljub svoji zanimivi zgodovini marsikomu še precej neznan. Grad je v celoti prenovljen, njegova notranjost nas je prijetno presenetila. Sprehodili smo se skozi čudovito opremljene sobane, polne starinskega pohištva, nekateri kosi premorejo prav lepe intarzije, veliko je slik, ur, ogledal in še marsičesa, kar so lastniki zbrali ter pripeljali iz različnih evropskih gradov.
Poseben vtis je na nas naredila grajska kapela, še bolj pa nenavadna lovska soba, v kateri so razstavljeni različni primerki hladnega orožja, pušk in nagačenih živali.
Spoznali smo tudi nekaj manj znanih zgodb iz grajske preteklosti. Po drugi svetovni vojni so na primer v slabo ohranjenem gradu prebivale redovnice – sestre usmiljenke. Domačini jih še danes ohranjajo v lepem spominu, predvsem zaradi njihovega čudovitega petja.
Po zanimivem ogledu smo pot nadaljevali proti Studencu, kjer nas je v gostilni Pr’ Janc čakalo pravo martinovo razpoloženje. Pripravili so nam okusno martinovo pojedino, poskrbljeno je bilo tudi za tradicionalni krst cvička, brez katerega martinovanje seveda ne bi bilo pravo.
Za dobro voljo in glasbo je poskrbel ansambel Franca Ocvirka. Ob dobri hrani, vinu, glasbi in v prijetni družbi se je hitro razvilo veselo vzdušje. Plesalo, pelo in veselilo se je vse do večera, ko je napočil čas, da se poslovimo od gostiteljev in se odpravimo proti domu.
Še posebej nas veseli, da so se nam tokrat pridružili tudi člani sosednjega društva upokojencev iz Dragomera, s katerimi smo skupaj preživeli lepo in razigrano praznovanje.
Domov smo se vrnili polni lepih vtisov. Še enkrat se je izkazalo, da so naši izleti najlepši takrat, ko združimo nekaj zanimivega, nekaj dobrega za pod zob in predvsem veliko dobre družbe.
Irena Lenaršič

