Člani DU Dobrova smo 15. oktobra izkoristili lep jesenski dan in se odpravili na izlet z vlakom. Obiskali smo Višnjo Goro, eno najbolje ohranjenih slovenskih srednjeveških naselij.
Z železniške postaje smo se peš odpravili na grič, kjer je središče kraja. Pri Hiši kranjske čebele APILAB, nekdanji šoli, sta nas pozdravili naši vodnici Petra in Ines. Ines nas je popeljala po kraju ter nam predstavila njegovo bogato zgodovino. Spoznali smo tudi, zakaj Višnjo Goro zaznamujejo živalski simboli polž, koza ter čebela. Kraj se v virih prvič omenja že leta 1269 pod imenom Stari trg. Zaradi turških vpadov so se prebivalci kasneje preselili na bližnji grič, kjer je bilo življenje varnejše, in tako se je začel razvijati današnji kraj. Leta 1478 je cesar Friderik III. trg povzdignil v mesto. Mesto so utrdili z obzidjem in mu podelili trške pravice, s čimer je Višnja Gora postala pomembno trgovsko, prometno,obrtniško in vojaško središče. Grad nad krajem je v listinah prvič omenjen leta 1154, skozi stoletja pa je pripadal različnim plemiškim rodbinam. Najpomembnejši za kraj in Slovenijo so bili prav grofje Višnjegorski. Konec 18. stoletja je grad začel propadati, danes pa so ohranjene le še njegove razvaline.
Od nekdanje šole smo se sprehodili do mestnega vodnjaka. Na vrhu stebra stoji majhen kip Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je Višnjo Goro opisal ter naslikal v svojem znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske. Ogledali smo si še mestno hišo, cerkev sv. Ane in učni čebelnjak.
Zakaj prav polž na verigi, koza ter čebela? Grofje Višnjegorski so bili vrli bojevniki. Ko so se vračali z ene od bitk, so ob cesti našli ranjenca. Odnesli so ga v grad ter lepo poskrbeli zanj. Izkazalo se je, da je bil beneški plemič, in ko so ga Benečani prišli iskat, so v zahvalo prinesli zlato polžjo hišico. Ker je bila izjemno dragocena ter je mikala tatiče, so jo priklenili na verigo. Še danes lahko v kraju vidimo motive polžev na svetilkah, vrtovih, križiščih in ograjah. Seveda ne smemo pozabiti na kozo iz znamenite humoreske slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. To satiro je Jurčič napisal kot odgovor na zasmehovanje in nagajanje sošolcev v šoli, ki jo je obiskoval prav v Višnji Gori. Posebno mesto v zgodovini in danes pa ima kranjska čebela. Višnja Gora je namreč povezana s pomembno plemiško ter čebelarsko družino Rothschütz, ki je v 19. stoletju živela v bližnjem gradu Podsmreka in je odločilno prispevala k prepoznavnosti kranjske čebele, njenemu uveljavljanju ter izvozu v svet.
Po sprehodu smo se vrnili v Hišo kranjske čebele, kjer nas je vodnica Petra popeljala po doživljajski razstavi. Podrobneje smo spoznali družino Rothschütz, kranjsko čebelo ter njen izjemen pomen. Seznanili smo se z njenim razvojem in življenjem od ličinke do odrasle živali ter spoznali vlogo matice, trotov in čebel delavk. Na degustaciji medu smo izvedeli, da med ni le rastlinskega, temveč tudi živalskega izvora (poti do gozdnega medu oziroma strti), ob tem pa smo poskusili več različnih vrst te sladke dobrine.
Izlet v Višnjo Goro je bil izjemno zanimiv in poučen. Spoznali smo bogato zgodovino kraja, njegove zanimive legende ter pomembno vlogo kranjske čebele. Preživeli smo čudovit jesenski dan v prijetni družbi ter se domov vrnili z novimi spoznanji in lepimi vtisi.
Besedilo in fotografije: Irena Tomšič