Tokrat so Vrhničani uvodni del tekme odigrali na visoki ravni, kar je ob polčasu pomenilo 15 točk prednosti. Ta je na začetku tretjega dela narasla celo na 26 in zdelo se je, da je tekma odločena. A košarkarji Ježice so imeli drugačne načrte. S spremenjenim načinom branjenja so hitro topili rezultatsko prednost domačih ter nepolno minuto pred koncem celo prešli v vodstvo. Zadnje dejanje je vendarle pripadlo našim košarkarjem, ki so 7 sekund pred iztekom časa s košem Roka Savića postavili končni rezultat. Čestitke ekipi za 14. zmago v sezoni, ki jih ohranja na visokem tretjem mestu. Če se nam v zadnjem kolu rednega dela sreča vsaj malo nasmehne, pa imamo celo realne možnosti za osvojitev drugega mesta!
Velika zahvala gre vsem navijačem, ki so nas glasno podpirali, kljub neugodnemu nedeljskemu terminu. Še posebej ste lepo vabljeni tudi ob začetku zaključnih bojev, ko bo praktično vsaka tekma odločala o napredovanju oz. izpadu iz nadaljnega tekmovanja.
Zima nam ponuja veliko aktivnosti v naravi in da bi jo še bolje doživeli, smo organizirali smučarski tečaj za otroke. Tako je bil meseca februarja izveden 4-dnevni smučarski tečaj na smučišču v Šentjoštu. Tečaja so se udeležili otroci iz skupin Metuljev, Čebel in Murnov. Vsak dan smo se z avtobusom odpeljali do smučišča, kjer so otroke prevzeli učitelji smučanja. Otrokom so na zabaven, igriv in varen način pokazali osnove smučanja. Naučili so se hoje z smučmi v hrib, osnove drsenja, zaustavljanja na smučeh, zavijanja in uporabljanja žičnice. Zadnji dan pa so vsi otroci pokazali smučarsko znanje z vijuganjem po beli strmini in prijeli diplome. Upravljalcem smučišča se zahvaljujemo za njihov trud glede priprave smučišča. Prav tako smo hvaležni tudi učiteljem smučanja.
Sončki smo se tokrat odpravili v Posavsko hribovje, ki zajema vzhodni del Predalpskega hribovja ob reki Savi v osrednji in vzhodni Sloveniji. Naš pohod je potekal po Aškerčevi poti, ki se začne v Zidanem mostu (v obratni smeriv Rimskih Toplicah).
Pohod po Aškerčevi poti smo pričeli na železniški postaji Zidani Most
Pot je poimenovana po največjem slovenskem pesniku balad in romanc Antonu Aškercu in poteka skozi kraje, ki so najtesneje povezani s pesnikovim otroštvom in odraščanjem. Naselja in zaselki, skozi katera je speljana, ponujajo različne zgodbe iz zgodovine, nas pa so še posebej pritegnili okolica ob poti, razgledi, ki so se občasno odpirali, ter nekaj zanimivih zgradb. Vsako leto 10. junija ob obletnici pesnikove smrti, Kulturno društvo Anton Aškerc iz Laškegaorganizira pohod po tej poti kot kulturno-pohodniško prireditev.
Na začetku poti kmalu iz Zidanega Mosta nas je na strmem in dokaj prepadnem delu presenetil gams, ki pa se je splašil in hitro skril našim očem. V Širju, ki leži na precej prostrani izravnavi nad Zidanim Mostom, smo naleteli na lepe travnike, občudovali cerkev Brezmadežnega Marijinega spočetja, zgrajene 1747 in kasneje prezidane, ter zanimivo graščino, ki je bila prvotno last širjske gospode in prehajala kasneje v last različnih, tudi neplemenitih lastnikov.
Širje – kako primerno ime za vas nad ozko sotesko Save
V nadaljevanju nas je pot vodila navzgor, pa spet navzdol skozi zaselke Brezno, Veliko Širje, Straže, Lukovica. Na naši desni strani nas je na nasprotnem bregu reke Savinje pozdravljalo Visoko Kozje, ki s strmimi pobočji pada proti Savinji. Upravičeno vliva spoštovanje. Na naši levi strani pa je prav tako proti nebu kipelo jugovzhodno pobočje Kopitnika, ki v tem delu s prepadnimi stenami poskrbi za gorsko vzdušje.
Skalnato pobočje Kopitnika nad desnim bregom Savinje
Nam na srečo ni bilo treba zagristi v strmine, hodili smo po delno asfaltirani, delno makadamski in na nekaterih delih celo kolovozni Aškerčevi poti, lepo označeni s stebrički in napisi. Na vsake toliko časa je zanimiv trikotni znak ponujal pogled na posamezne vrhove in točke.
V zadnjem delu poti, ki se izpod Stražnika spusti proti Senožetim, smo se po strmi asfaltirani poti spuščali proti Rimskim Toplicam. Spotoma smo obiskali še Aškerčevo domačijo, kjer nam je Sonja prebrala še dve Aškerčevi baladi in s tem dopolnila nabor pesmi, že prebranih na avtobusu, s katerimi je obogatila kulturni značaj našega tokratnega pohoda.
Rojstna hiša pesnika Antona Aškerca v Senožetah nad Rimskimi Toplicami
Zanimivo doživetje, malce drugačno od naših običajnih pohodov!
Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,
GPS zapis: Srečko Kenk
Obvezna skupinska slika Sončkov z vasjo Širje v ozadju
Po strmi stezi v pobočju nad Savo smo hitro pridobivali višino
Marijina cerkev ima zanimivo zgrajen zvonik
Pogled na Veliko Kozje nad levim bregom Savinje
Krajši postanek za predah pod kamnitimi stolpi Stražnika
Nekoč makadamske ceste so danes asfaltirane
V hiši je urejen manjši muzej, posvečen pesnikovemu življenju in delu
Sredi februarja je Plezalni center Verd kar pokal po šivih od živahnega vrveža plezalcev in plezalk. V petek, na valentinovo, so rekreativni odrasli plezalci uživali v plezanju posebej pripravljenih balvanov v sklopu Vaške lige. Sobota in nedelja pa sta bila posvečena otrokom, ki so z navdušenjem in vztrajnostjo »grizli« plezalne oprimke na uradnem tekmovanju »Zahodna liga«, ki poteka pod okriljem Planinske zveze Slovenije.
V obeh dneh se je na plezalnih stenah zvrstilo rekordnih 480 mladih plezalcev in plezalk iz zahodnega dela Slovenije, pri čemer je največjo udeležbo, kar 79 tekmovalk, beležila kategorija starejših cicibank. Športno društvo SCT je na tej lokaciji prvič gostilo tako množično tekmovanje, a kot je zatrdil predsednik društva Aljoša Grom, zagotovo ne zadnjič. Otroci, trenerji in starši so bili nad organizacijo navdušeni in so izrazili željo, da se z veseljem vrnejo. Devet tekmovalnih balvanov je bilo razporejenih v dveh prostorih – v »Balvanski dvorani« in »Veliki šutalnici«, posebni dvorani, kjer redno trenira zlata olimpijka Janja Garnbret, kar je dogodku zagotovo dodalo še poseben pečat.
GT
Med 480 plezalci iz 35 društev je bilo tudi 18 članov in članic domačega društva:
V nedeljo, 2. marca, se je v Šentjoštu zaključila letošnja smučarska sezona, ki je svoj vrata odprla na božični dan. Kljub vremenskim izzivom in visokim temperaturam je smučišče obratovalo kar 45 dni na Mali vlečnici in 18 dni na Veliki vlečnici. Sezona je bila kljub vremenskim razmeram polna nepozabnih trenutkov. Izvedli so številne dogodke, kot so tradicionalno Retro nočno sankanje, nočna tekma v veleslalomu ter kar 18 tekem v veleslalomu za najmlajše na Mali vlečnici. Potekali so tudi smučarski tečaji, na katerih so učitelji smučanja organizirali 10 večernih in 7 dopoldanskih skupinskih tečajev za vrtce ter več kot 250 individualnih ur učenja smučanja. Zaključek sezone so obeležili z zadnjo tekmo v veleslalomu, kjer so imeli otroci v pustnih kostumih brezplačno prijavnino, vsi tekmovalci pa so prejeli nagrade. Najboljši v svojih kategorijah so osvojili medalje. Ob koncu so med vsemi imetniki smučarskih kart z žrebom izbrali tri srečneže, ki bodo naslednjo sezono prejeli brezplačno celoletno karto, za dobro glasbo in prijetno vzdušje pa je poskrbel DJ Sushi. Smučarsko sezono pa bo Športno društvo Šentjošt uradno zaključilo s tradicionalnim ogledom ekipne tekme smučarskih skokov v Planici.
V mrzlem in sivem jutru smo se Sončki odpeljali proti obljubljeni osončeni Istri. Vodnica Sonja je v vabilu na pohod zapisala, da bomo šli na področje povirja reke Dragonje. Obiskali smo del med Gračiščem in Marezigami, kjer se vrstijo flišna slemena z vmesnimi grapami, po vrhu slemen tičijo istrske vasice in cerkvice. Področje našega pohoda je zajemalo Truške in okolne vasice Bočaji, Trsek, Kozloviči, Korte, do Gonjačev inVršiča pa nam je zmanjkalo časa.
S slemena nad Bočaji smo ujeli pogled proti morju
Porečje si je Dragonja izoblikovala v flišnem gričevju Slovenske Istre. Fliš je kamnina, za katero so značilne plasti nekdanjih usedlin, ki so se v obdobju eocena odlagale v morju. Nekatere plasti so bolj čvrste, odporne na erozijo, ob Dragonji so to v glavnem peščenjaki in deloma apnenci. Na flišu se je zaradi sposobnosti zadrževanja vode, ki jo ima ta kamnina, razvila gosta in razvejana rečna mreža, prepredena s številnimi bolj ali manj stalnimi vodotoki. Ti se globoko vrezujejo v strma pobočja. Med grapami se dvigajo planotasti hrbti in slemenske uravnave, zgrajene iz plasti trdnejših kamnin.
Naš pohod smo iz Kortine v Truškah usmerili skozi vasico Bočaji, kjer smo poklepetali s prijaznimi domačini. Sprva prijetna pot nas je peljala v značilen istrski gozd, kjer pa se je kmalu pokazal značaj flišnega terena po dežju, ki je prejšnji teden obilno padal na tem področju. Blatna pot nas je pripeljala na dno grape potoka Dernarnik. Na srečo je dokaj nizek vodostaj omogočal varno prečkanja struge.
V grapi smo morali prečkati potok Dernarnik, desni pritok Dragonje
Od tu naprej smo se morali kar pošteno potruditi v breg, da smo izšli iz grape. Nadaljevali smo mimo vinogradov in oljčnih nasadov najprej do cerkvice sv. Brigite s prečudovitim razgledom na zasneženi Slavnik in hribe v Čičariji v daljavi. Pri cerkvici je manjše pokopališče, kjer na nagrobnikih prevladuje priimek Kozlovič. Kozloviči so tudi bližnja vasica. Naslednji kraj je bil Trsek, ki se pohvali z “Domom refoška”. Nekaj Sončkov je sprejelo ponujeni izziv in z njimi je na Vrhniko romalo nekaj tega odličnega vina, pa tudi kakšen liter oljčnega olja zraven.
Trsek na slemenu
Čas nas je že priganjal, zato smo obisk vasic Gonjači in Vršič, ki je povsem zapuščen kraj in hkrati tudi najstarejša naselbina v teh krajih, pustili za kakšnega od naslednjih pohodov. Povirje Dragonje bomo zagotovo še kdaj obiskali.
Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,
GPS zapis: Srečko Kenk
Pod cerkvijo je nastala skupinska slika Sončkov z vasjo Popetre in zasneženim Slavnikom v ozadju
Prijazni domačini v Bočajih
In malo višje še studenec v manjši grapi
Izstop iz grape Dernarnika nas je pripeljal do novega vinograda
Široko sleme med vasema Popetre in Trsek je zasajeno s trtami in oljkami
Tabla ob kalu opozarja na Zeliščno – energijsko učno pot v bližini
Na najvišji točki slemena stoji na razglednem mestu cerkev sv. Brigite
Vasica Trsek na slemenu nad Dragonjo ima dva zaselka, Zgornjo in Spodnjo vas
Turistično društvo Trsek vabi na krožno pot v dolino Dragonje – sem pa še pridemo!
Iz Trska smo se po cesti ponovno spustili v grapo Dernarnika
Samo dobljena 3. četrtina je bila za Primorce premalo, da bi lahko računali na ugoden razplet tekme na pustno soboto. Vrhničani so za ohranitev 3. mesta v 2. SKL nujno potrebovali zmago in do te so prišli z vodstvom praktično preko celotnega srečanja. Le na začetku so Goričani povedli, nato pa so pobudo prevzeli domači košarkarji in vodstva do konca tekme niso več predali iz rok.
Tudi tokrat so temperaturo v dvorani dvigale plesalke plesne skupine Difenders, med odmorom pa smo z navijaškimi majicami nagradili prisotne pustne šeme.
Če bi Vrhničani do konca rednega dela zmagali v preostalih treh tekmah, bi imeli realne možnosti za osvojitev drugega mesta in s tem relativno lažjega nasprotnika v izločilnih bojih. Že v sredo 5.3. bodo naši fantje gostovali v Grosuplju, proti kateremu so si v prvem krogu domačo zmago zagotovili šele v zadnji minuti srečanja. Prav to pa je verjetno dovolj velik razlog, da se v velikem številu ob 19:00 uri zberemo v športni dvorani Brinje! Se vidimo!
Mladi najstnik z Vrhnike, Jan Mele, je v minuli sezoni s svojimi vožnjami prijetno presenetil poznavalce dirkaškega športa. Mladenič, ki obiskuje prvi letnik srednje šole, kjer se uči za avtomehanika, je namreč prejel priznanje krovne organizacije za Avtošport AŠ2005. Jan je v letu 2024 tekmoval v avtokrosu in dosegel skupno 3. mesto v kategoriji Mladinsko državno prvenstvo za voznike do 23 let. Priznanje mlademu talentu iz Vrhnike so na Večeru prvakov 2024, ki je potekal 11. januarja letos v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana Mons, prejel s strani vodstva zveze za avtošport. Jan je v preteklem letu tekmoval tudi v avtokrosu v diviziji 1A (absolutna konkurenca) in skupno dosegel 7. mesto v tej diviziji. Dirkal je za volanom Suzukija Baleno, ki so ga pripravili v vrhniškem društvu Autosport Jazon, kjer imajo očitno zelo dober občutek za odkrivanje in razvoj mladih talentov. Brez njihove podpore Janu zagotovo ne bi šlo tako dobro, za kar se tako mladi dirkač kot njegova družina zahvaljujejo vrhniškemu društvu. Poleg avtokrosa se je Jan v pretekli sezoni preizkusil še na asfaltni podlagi in sicer na gorsko hitrostni dirki v Ilirski Bistrici in v Buzetu.
Zadnja tekma letošnje zimske sezone za pionirke in pionirje od 12 do 14 let se je odvijala pretekli vikend v Novem mestu. Potekalo je finale Državnega prvenstva Slovenije v mnogoboju.
Na tekmovanje so se uvrstili le izbrani atleti in sicer najboljših 24 iz celotne države. Izbori za kvalificiranje v elitno skupino so potekali mesec pred tekmovanjem po različnih regijah Slovenije. Sestavljeno je iz skoka v daljino, vzdržljivostnega teka na 300m oziroma 600m, teka na 60m in meta težke žoge. Rezultat vsake discipline se točkuje po določenih tabelah, seštevek vseh pa poda število doseženih točk in uvstitev na določeno mesto. Iz Vrhniškega kluba je to uspelo kar petim atletom.
Med dekleti v kategoriji U14 so Aleksandra Prebil, Otoničar Tinkara in Kogovšek Zala odlično zastopale vrhniške barve. Osvojile so 11., 13. in 24. mesto. Med pionirji do 14 let se je Pleško Bine s seštevkom vseh disciplin uvrstil na 13. mesto. Najboljši rezultat pa je med pionirji do 12 let dosegel Indihar Jure. Že v posameznih disciplinah se je uvrščal na prva tri mesta med vsemi udeleženci, skupno pa si je na koncu priboril bron. Iskrene čestitke vsem nastopajočim.
Po uspešni zimski sezoni se bomo kmalu premaknili na zunanje stadione. Se že veselimo vseh nadaljnih uspehov na tekmovanjih.
Letošnje državno prvenstvo v dvoranskem lokostrelstvu je v skrajšanem, enodnevnem formatu, organiziral Lokostrelski klub DLL-Potens v sodelovanju z Lokostrelsko zvezo Slovenije. Tekmovanja, ki je potekalo 8. 2. 2025 v športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki, se je udeležilo 281 lokostrelk in lokostrelcev iz 33 slovenskih klubov. V prvem delu so potekale tri izmene kvalifikacij, po katerih so bile podeljene medalje za mlajše kategorije in starejše od 50 let. Za najboljše štiri v članskih posamičnih kategorijah so bila izvedena polfinala in finala.
Državne prvakinje in prvaki v članski konkurenci so postali: Ukrivljeni lok: Žana Pintarič (LK Paradoks), Den Habjan Malavašič (LK Kamnik) Sestavljeni lok: Barbra Pia Križe (LK Dolenjske Toplice), Tim Jevšnik (LK Gornji Grad) Goli lok: Janja Ferjančič (LK Budanje), Gregor Dolar (LK Kamnik) Tradicionalni lok: Klara Miklavčič (LK MINS Postojna), Borut Bensa (LK Gorica) Dolgi lok: Erika Volk Rupar (LK MINS Postojna), Miha Šket (ŠD Čelešnk)
Uvrstitve “Vrhničanov”: Mark Pirc – 2. mesto, goli lok, U18, LK DLL Potens Andrei Vuilov – 3. mesto, dolgi lok, člani, LK DLL Potens Martina Petrovčič, 3. mesto, sestavljeni lok, članice ŠD VLR Vilijem Klemen Kelvišar, 3. mesto, goli lok, člani ŠD VLR Vilijem
Vse rezultate članskega DP, DP mlajših kategorij, starejših od 50 let in ekip, si oglejte na spletni straniIanseo.
Tekmovanje je vodila Darja Rožmanec, pri organizaciji je sodelovala Irena Rosa v vlogi tehnične delegatke. Medalje je podelil Marjan Ilar, predsednik Lokostrelske zveze Slovenija, poleg njega pa še mag. Gvido Mravljak, predsednik Športne zveze Vrhnika. Tekmovalkam in tekmovalcem je ob kulturnem prazniku zaželel, da bi na mednarodnih tekmovanjih čim večkrat slišali Zdravljico ter da bi vedno uživali v športu.
