Kategorija: Vrtec

Za projekt Ciciuhec smo se odločili, ker želimo pri otrocih spodbuditi ljubezen do knjig in jih opogumiti, da se učijo samostojno pripovedovati pravljice pred skupino.

Celo leto je vsak otrok pripovedoval pravljice in pesmice svojim prijateljem.

Projekt Ciciuhec smo slovesno zaključili dne 22. 5. 2025 z ogledom predstave Potepuh na obisku, s podelitvijo medalj otrokom ter pohval za družinsko branje.

Veseli smo, da so otroci skozi celo leto pokazali veliko zanimanja in veselja do knjig. Zahvaljujemo se vsem staršem za sodelovanje pri spodbujanju bralne kulture doma. Skupaj smo naredili pomemben korak pri razvoju otrokovega jezika in izražanja.

Irena Kušar

Izlet na grad Snežnik. Že marca smo razmišljali o njem, vendar se nam je ves čas nekako izmikal, vse tja do sredine maja, ko smo čakali, kaj bo na to dejala še Zofka. Le-ta je pri nas rahlo poškropila, ponekod tudi malo bolj, a vendar smo se prebudili v suho jutro.

V petek, 16. 5. 2025, smo se z otroki iz vrtca Horjul, končno odpravili na grad Snežnik. Z avtobusom smo se odpeljali do Starega trga pri Ložu, kjer smo izstopili in se peš podali naprej. Sprva smo pot ubirali po asfaltni poti, nato zavili na makadamsko pot ter del poti prehodili po travnatem kolovozu. Na poti se je videlo, da je ponoči deževalo, pa tudi mi smo čutili, da se je ohladilo, saj nas je zeblo v ušesa. Pot ni bila zahtevna. Bila je bolj položna in primerna, da se po njej lahko odpravimo že na začetku šolskega leta, ko vsi otroci še niso tako vešči hoje. Pri cerkvici svete Marjete v kraju Šmarata, ki je bila približno na sredi poti, smo se ustavili in pojedli malico, nato pa smo se odpravili naprej mimo lovske opazovalnice, skozi grajski park proti gradu. In kar naenkrat smo skozi veje dreves opazili grad. Sprva smo grad opazovali od daleč, nato pa smo se odločili, da se sprehodimo okoli njega. Opazili smo, da so vrata do gradu odprta in smo se po mostu sprehodili v grad in si ga pogledali od blizu. Naši dobrih 60 radovednih oči ni ostalo neopaženih, saj je k nam pristopila gospodična, ki nas je prijazno povabila na ogled medveda v gradu. Poleg medveda smo lahko videli še viteške oklepe in sulice, velik zemljevid grajske okolice, poročno dvorano in grajsko klet z razstavo slik. Nekaj posebnega je bil lesen hladilnik, ki je deloval na led. Led so si ga grajski gospodje spravili v zemljo, tako da so hladilnik lahko uporabljali tudi po tem, ko se je zunaj že otoplilo.

Lepo, čeprav nekoliko hladno vreme nas je spremljalo vso pot. Izlet je bil lep in umirjen in svojo piko na i je dodal še nepričakovan ogled gradu. Prijaznima gospema v gradu smo hvaležni, ki sta nas tako prijazno sprejeli, nam razkazali del gradu in nam tako razkrili del njegove zgodovine.

Tudi tokrat se je z nami odpravilo nekaj članov Planinskega društva Horjul, ki so kot vedno poskrbeli, da smo varno prišli na cilj. Ob tej priložnosti se jim zahvaljujemo in se že veselimo naslednjega izleta, ki ga bomo preživeli skupaj. Naslednjič se bomo skupaj podali na bohinjske konce.

Barbara Čepon

V ponedeljek, 12. maja 2025, so otroke iz vrtca pri OŠ Dobrova obiskali reševalci iz nujne medicinske pomoči. Njihov prihod je bil za najmlajše prava dogodivščina, hkrati pa dragocena priložnost za učenje o pomembnem poklicu. Otroci so si z navdušenjem ogledali reševalno vozilo in prisluhnili razlagi o tem, kako poteka pomoč v nujnih primerih. Reševalci so jim predstavili svojo opremo, pokazali, kako poteka klic na številko 112, in poudarili, kako pomembno je, da ostanemo zbrani, kadar nekdo potrebuje pomoč. Že pred časom pa so imeli otroci praktično delavnico Prva pomoč za najmlajše, ki jo izvaja Rdeči križ, kjer so lahko povijali drug drugega, poslušali srčni utrip in celo sodelovali pri “reševanju” svojih igrač. Dogodek je otroke navdušil in jim na zabaven način približal pomen pomoči, skrbi za druge ter odgovornosti, ki jo nosijo reševalci. Obisk so zaključili s skupinsko fotografijo in iskreno zahvalo gostom za njihovo delo.

Skupina Želvice z vzgojiteljicama

Letošnji Svetovni dan Zemlje, ki smo ga obeležili v mesecu aprilu, poteka pod geslom Naša moč, naš planet in poudarja ključno vlogo obnovljive energije ter poziva k proizvodnji čiste elektrike po vsem svetu. Svetovni dan Zemlje smo začeli obeleževati leta 1970 in 55 let kasneje je ozaveščanje o pomenu ohranjanja našega edinega planeta še toliko bolj ključno. Skrb za naš planet je stvar vsakega izmed nas. 
Tudi v vrtcu smo se pogovarjali o pomenu varovanja okolja, v katerem bivamo. Tudi sami smo poskrbeli za urejeno vrtčevsko okolje. Najmlajši otroci so skupaj z vzgojiteljicami uredili terase in igrače ter pobrisali police in ograjo. Starejši so pograbili pesek, ki se je med igro znašel v travi, in uredili vrtno lopo z igračami, ki jih uporabljajo pri igri v peskovnikih (lopatke, grabljice, vedra, cedila …) in na igrišču. Odpravili so se tudi na vrtčevsko parkirišče in bližnjo okolico vrtca, kjer so pobrali smeti. Odpadke so potem razvrstili v ustrezne zabojnike. Zavedajmo se, kako pomembno je skrb za okolje privzgojiti tudi otrokom.

E. M.

V mesecu maju smo se v našem vrtcu pogovarjali o šmarnicah. Ali veste kaj je to? Mi otroci smo mislili, da so to rože in zgodbice. Vendar so nam vzgojiteljice povedale, da ko so šmarnice praznuje Marija – to je Jezusova mamica. Praznuje cel mesec maj in naše vzgojiteljice so se odločile, da bomo letos otroci hodili po Marijinih stopinjah. To pomeni, da bomo počeli stvari, ki jih je rada delala Marija. Rada je šivala, pospravljala, skrbela za otroke, brala, prepevala, molila ter obiskovala ljudi. Veste, da Marijina mamica Ana in očka Joahim nista imela veliko denarja. Zato tudi Marija ni imela dragih igrač, kot jih imamo mi. Imela je deklico, ki ji jo je sešila mamica in le-ta ji je bila najljubša. Pa tudi hodila je bosa. Ampak čisto nič ji ni manjkalo, imela je starša, ki sta jo imela najrajši na celem svetu. Tako, da smo tudi mi pospravili naše igrače ter se igrali z drugimi igračami – podobnimi kot jih je imela Marija. V skupinah smo se igrali z dojenčki, naravnim materialom, lesenimi igračami, vtikankami, sestavljankami, risali smo s kredami, šivali, sadili rože ter hodili po čutni poti. Sodelovali pa so tudi naši starši. V nekaterih skupinah smo za Marijo izdelali rožo oziroma cvet, ki smo ga prinesli v vrtec na oltar posvečen le njej. Prepričani smo, da ji je bilo to zelo všeč.

Preden se najstarejši otroci za vedno poslovimo od vrtca, smo se v maju odpravili na še zadnji vrtčevski izlet. In to kar na morje, za cel teden! Tam nas je pričakalo veliko presenečenj, vendar nam vzgojiteljice niso vsega povedale – no pa saj ne rabimo vsega vedeti. Komaj smo čakali, da smo se kopali v bazenu, raziskovali obalo, imeli zabave ter love na zaklade … poleg vsega pa smo se tudi marsikaj novega naučili.

Ko smo se vrnili z letovanja nas je čakal še modri dan. Takrat smo se vsi otroci in vzgojiteljice oblekli v modro barvo, se zbrali v Beli dvorani in zapeli pesem meseca. Za pravo poslastico in zaključek tega meseca, pa nam je še teater Jesenice prišel zaigrati predstavo z naslovom Zalin svet.

Zahvaljujemo se vam, da ste si prebrali kakšne dogodivščine smo doživeli v mesecu maju! Lepo se imejte in se zopet beremo naslednji mesec. Naj vam namignemo, da se nam takrat začnejo že počitnice.

Otroci in kolektiv Župnijskega vrtca Vrhnika

V sredo, 7. maja 2025, smo v enoti Sonček Breg vrtca Borovnica izvedli vajo evakuacije in obisk gasilcev v PGD Breg Pako. Gasilec Jan Vidovič nam je z gasilsko sireno dal znak za evakuacijo. Igrali smo se, da je požar v kuhinji vrtca Breg. Ta ča smo ravno malicali, uvajali novince in se igrali, zato smo s pomočjo staršev ter vzgojiteljic hitro in varno zapustili prostore vrtca. Tako smo se ob zvoku sirene kar v copatkih vsi uspešno evakuirali na zbirno mesto pod košem igrišča pred gasilskim domom Breg Pako. Nato smo se vrnili v vrtec, se obuli in oblekli ter si ogledali gasilski avtomobil, škropili z brentačo in skupaj z Janom škropili tudi s pravo gasilsko brizgalno. Otroci so se seznanili tudi z gasilsko opremo in orodjem, gasilec Jan Vidovič pa je povedal, v kakšnih primerih gasilci pomagajo ljudem v stiski. Otroci so bili najbolj navdušeni seveda nad sireno in utripajočimi lučmi, velika večina pa jih je z veseljem prijela tudi za gasilsko cev ali pa so škropili z brentačo.
Zahvaljujemo se Janu Vidoviču in poveljniku PGD Breg Pako Nejcu Pretnarju za sodelovanje.

Vzgojiteljica Tina Mazi, Sonček Breg

O jami, ki se skriva v gozdovih na Vrzdencu smo slišali, ko smo bili na obisku v muzeju pri gospodu Janezu Kogovšku. Vedno, kadar smo se odpravili na Staje, smo opazovali in prebirali smerokaze in najbolj nam je padel v oči tisti, na katerem piše Zamelška jama. Tako smo Janeza tistega dne pobarali, le kaj je s to jamo, je to res jama? Bi mogoče v tej jami srečali človeško ribico? Ali so v njej speči belorobi netopirji? Mogoče v tej jami prebiva Lintvern? Veliko vprašanj je rojilo v glavah zvedavih malčkov. Janez pa, ki je aktiven planinec in član Planinskega društva Horjul, nam je nasmejan odgovoril, da je to čisto prava kraška jama in obljubil nam je, da nas bo enkrat čisto zares popeljal do nje.

V divjo jamo v Zamelšah, pravijo ji tudi Špehova jama ali Divja jama, smo se odpravili na sončen pomladanski dan. Ptički so veselo žvrgoleli in vetrič je nežno pihljal. Dan je bil ravno pravšnji za pustolovščino.

Klemen in Meta sta, skupaj z dedkom Janezom, vodila gručo Murnov in Metuljev. Pot je peljala proti Vrzdencu, prečkali smo prvi hribček in že smo bili v Zagorici, hodili pa smo še naprej in še naprej. Mali raziskovalci so bili vedno bolj nestrpni, češ, bomo kmalu? Je še daleč? Ali smo že blizu? A gremo lovit medveda? Kaj, če ga najdemo? Ojoj, ali bo v jami temno? Za temo nam ne bo treba skrbeti, saj se je naš Klemen opremil s svetilko, ampak najprej moramo najti jamo. Pot nas je s ceste znova zanesla v gozd. Počasi smo se začeli vzpenjati po vijugasti stezi in vedeli smo, da smo že čisto blizu. Kar naenkrat se je pred nami pojavila čarovnija! Stoletni bršljan, ki se preliva čez vhod v jamo kot slap, kot živa zelena zavesa za katero se skriva pravljica! Nežno smo ga odstrli in vstopili. Najprej smo se ozrli nazaj v dan, ki je skozi veje sijal v rov in nato smo pogledali naprej v temo. Čisto vsak je želel naprej, prav nihče ni rekel, da ne gre. Prižgali smo svetilke in vstopili globje v jamo. Nismo šli predaleč, samo toliko, da smo, ko smo za trenutek ugasnili svetilke, lahko opazovali čisto črno temo in poslušali tišino ter kapljice vode, ki so kapljale s stropa jame na tla. V jami smo opazili spečega netopirja. Medveda ni bilo, zmaja tudi ne. Kakšna izjemna dogodivščina, kako je bilo dobro! Navdušenje otrok, ki so prihajali iz jame je bilo nepopisno. Vsak posebej je jamo doživel po svoje, vsak je odnesel delček pravljice s seboj, nazaj, v dan.

Kar ostali bi tam, v pravljici, sploh ne bi šli nazaj v vrtec. Ampak vsake avanture je enkrat konec in zgodbe o tem kako je bilo v jami moramo povedati mamicam in atijem. Zato gremo nazaj v vrtec. Mogoče pa še kdaj pridemo.

Hvala gospodu Janezu Kogovšku za izjemno predanost ter odlično in varno vodenje. Bilo nam je zelo lepo.

Barbara Popit

Otroci iz našega vrtca so v mesecu aprilu skupaj z vzgojiteljicami preživeli čudovit dan v Živalskem vrtu v Ljubljani. Po prihodu smo si samostojno ogledali živali, spoznavali njihova bivališča in opazovali njihovo vedenje. Sledil je voden ogled, ki ga je z nami izvedla prijazna vodička. Predstavila nam je različne vrste živali in njihove značilnosti.

Na koncu ogleda je sledilo posebno doživetje – vodička je otrokom pobliže pokazala nekaj živali, ki so se jih lahko tudi dotaknili. Na rokah so držali nežno grlico, občudovali kačo, ki se je mirno plazila po njihovih rokah in si od blizu ogledali želvo z njenim trdim oklepom.

Dan v Živalskem vrtu je bil poln radovednosti, učenja in navdušenja. Otroci so domov odnesli prijetne vtise, ki bodo zagotovo ostali z njimi še dolgo.

Irena Kušar