Kategorija: Šolstvo

Ples je potekal v četrtek, 19. 12. 2024, v popoldanskem času v jedilnici šole. Učenci so pripravili res pestro dogajanje, poskrbeli so namreč za vse starostne skupine. Najmlajši so se lahko preizkusili na poligonu in z animatorji zaplesali ob najlepših otroških pesmicah. Najbolj veseli pa so bili obiska Božička, s katerim so se lahko fotografirali ter mu zaupali svoje želje. Obiskovalci  so lahko uživali tudi v ogledu božične risanke, za nagrado pa metali žogice v lonček. Sponzorji so poskrbeli za bogate dobitke na srečelovu, učenci so prodali več kot 200 srečk, kar jim je prineslo velik znesek denarja. Tudi za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno. Obiskovalci so se lahko posladkali z odličnimi palačinkami ali s sladkorno peno. Na voljo pa so bile tudi različne pijače, čips in kislice. Novoletnega plesa se je udeležilo res veliko otrok, vsi so se imeli prav lepo ob različnih aktivnostih, najboljše pa so bile menda palačinke. Učenci so se res potrudili pri organizaciji plesa, zato so bili na koncu tudi zadovoljni, ko smo prešteli denar. 
Iskreno se zahvaljujemo vsem sponzorjem, brez vas ne bi bilo mogoče izvesti plesa. Prispevali ste res veliko bogatih dobitkov in nam tako pomagali, da je bil ples finančno zelo uspešen. Upamo, da bomo še naprej tako dobro sodelovali.

Zapisala: Cirila Šramel, razredničarka 9. A

Letošnja osrednja tema Tedna pisanja z roko je bil »Ko spomini zadišijo«. Naš spomin je neverjeten. Prvih nekaj let življenja se ne spomnimo dobro. Takratnih dogodkov še nismo mogli ubesediti, jih pa s pomočjo vonjev lahko obudimo. Vonjave so zelo močno povezane s spomini zaradi neposredne povezave med vohalnim sistemom in možganskimi centri, ki so odgovorni za čustva in spomine. Ta pojav je pogosto imenovan “Proustov učinek”, po pisatelju Marcelu Proustu, ki je opisal, kako mu je vonj po magdalenicah obudil živ spomin na otroštvo. 
V otroštvu se vohalni sistem hitro razvija in je močno povezan z učenjem ter čustvenimi izkušnjami. Zato so vonjave, ki jih zaznamo v zgodnjem življenju, pogosto trajno vgrajene v našo spominsko banko. Ob teh spodbudnih besedah organizatorjev smo se podali na pot za našim nosom ali kot je zapisal učenec: »Moj nos ima bogat spomin.«  
Za nami je 10. Teden pisanja z roko, ki je potekal med 20 in 24. januarjem. Na naši šoli se trudimo, da spodbujamo in navdušujemo pisanje z roko čez celo leto. V projekt so se vključili vsi učenci matične šole ter učenci obeh podružnic. Tako so sodelovali 403 učenci in mentorji. 
Letošnja tema Tedna pisanja z roko nam je zato še toliko bolj všeč, saj nas je vonj popeljal v rano otroštvo, na travnike, polja in gozdove, od vonja po snegu in babičinih piškotov do dišečih in slanih poletnih noči. Ker imamo starejši veliko več dišečih spominov, ki jih otroci skoraj ne poznajo več, smo k pisanju spodbudili tudi starejše. Učenci so dobili nalogo, da tudi njihovi starši in stari starši pomislijo, kam jih vonjave preteklosti popeljalo in se že veselimo njihovega sodelovanja in tudi povezovanja z otroki. 
Naj se pisanje z roko in povezovanje nas s svojimi mislimi, domišljijo in spomini nikoli ne konča. Naj se naši dišeči spomini vtisnejo na papir v spomin, veselje za naslednje rodove.

Koordinatorica Tedna pisanja z roko Simona Mihalic

Tako kot vsako leto smo se na Osnovni šoli Polhov Gradec tudi letos s kulturno prireditvijo ob Prešernovem dnevu poklonili slovenskemu kulturnemu prazniku, ki ga prav radi poimenujemo tudi Ta veseli dan kulture. Tudi letošnje leto zaznamujejo različne obletnice slovenskih umetnikov, ki so vlekle rdečo nit letošnje prireditve. 3. decembra 2024 je minilo 225 let od rojstva našega znamenitega pesnika Franceta Prešerna. Za seboj je pustil dragoceno zapuščino pesmi. Človek, ki simbolizira slovenski kulturni praznik. Takole se je vse skupaj začelo. 
Mrzli decembrski dnevi. Pri Ribičevih v Vrbi je vznemirljivo in nenavadno živahno. Vsi pričakujejo rojstvo tretjega otroka. Tretji december, popoldne. Oče Šimen se zaskrbljen mota med gospodarskimi poslopji. Čaka, kdaj se bo iz kamre oglasil otroški jok. Zasliši ga; na vrat na nos pohiti v hišo. V veži mu ženske naznanijo, da se mu je rodil zdrav fant. Mati Mina se dobro počuti. V zadregi obstane. Začuti, kako sta ga napolnili prijetna toplota in neizmerna sreča. Botra sta odnesla otroka v uro hoda oddaljene Rodine. Krstili so ga za Franceta.
Osmošolec Amadej Mrzlikar nam je ob klavirski spremljavi recitiral njegovo pesem O, Vrba, sonet iz cikla šestih sonetov z naslovom Sonetje nesreče, v kateri govori o obžalovanju svojih življenjskih odločitev, o domotožju in razočaranju.
Osrednja osebnost druge točke na prireditvi je bil tudi Jakob Aljaž, po katerem se imenuje Aljažev stolp na Triglavu. Jakob Aljaž je dolgo gojil misel, da bi na vrhu Triglava postavil majhen stolp, ki bi služil kot planinsko zavetišče. Pozimi leta 1895, pred 130 leti, je nekega popoldneva v svoji župnijski sobi sam izdelal načrt stolpa in ga začrtal s kredo na tla. Kot župnik na Dovjem in planinec je za en goldinar kupil vrh Triglava, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev stolp na vrhu Triglava.
Prisluhnili smo skladbi, ki je tesno povezana z Aljaževo ljubeznijo do slovenskih gora. Melodija O, Triglav moj dom nas je ponesla na vrhove, kjer je dobil svoj navdih.

Predali smo se tudi »stripovskemu« svetu. Le kdo ne pozna Zvitorepca, Lakotnika, Trdonje, Stezosledca, Zadnjega Mohikanca in ostalih junakov številnih stripov in slikanic? Avtor teh, lahko rečemo, ljudskih stvaritev je Miki Muster, ki ga mnogi poznamo kot pionirja slovenskega stripa, ki nam je skozi svoje nepozabne junake pričaral svet domišljije, humorja in modrosti. Brez dvoma eden najboljših ustvarjalcev in risarjev slikanic in stripov ter filmskih risank v slovenskem in evropskem merilu. Letos mineva okroglih sto let od njegovega rojstva.
Mineva 10 let od smrti Slavka Avsenika. Njegova pesem Na Golici velja za eno najbolj prepoznavnih polk in največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Gre za glasbenega velikana, ki nam je zapustil dragoceno glasbeno zapuščino. Uživali smo ob zvokih melodije Na Golici, ki sta nam jo pričarala učenca na harmoniki.
Tudi Niko Grafenauer je s svojo obletnico pripomogel k obogatitvi naše prireditve. Letos bo namreč praznoval 85. rojstni dan. Se spomnite Pedenjpeda? Prvošolčki so poskrbeli za navihano recitacijo njegovih pesmi z legendarnim junakom.
Tudi Desa Muck bo letos praznovala okroglo obletnico. V splošnih knjižnicah najbolj izposojena avtorica. Pisateljica, dramatičarka, gledališka in filmska igralka, scenaristka in publicistka. Njena imitatorka, naša učiteljica, nas je obiskala in povedala nekaj zanimivosti o njenem življenju.
Na prireditvi pa smo opazili tudi Mačka Murija. Mladim dobro poznan knjižni lik v slovenski ponarodeli pravljici, ki jo je leta 1975 napisal Kajetan Kovič z ilustracijami Jelke Reichman. Ob 40-letnici izida je bila knjiga ponatisnjena v več kot 150 tisoč izvodih. 
Pevski zbor je zapel Mačka Murija, kot ga zapoje Neca Falk, ki bo letos dopolnila 75 let. Na prireditvi smo izvedeli nekaj namigov, da je bil praznik še bolj prešeren. Lahko smo si ogledali podelitev Prešernovih nagrad za vrhunske dosežke na področju umetnosti, na dan praznika pa brezplačno odpirajo svoja vrata številne kulturne ustanove, kjer pripravljajo različne razstave in vodene oglede. Lahko smo se sprehodili do Prešernovega spomenika, kjer je že tradicionalno potekal recital Prešernove poezije.
Prav nič ni narobe, če na dan praznika v roke vzamemo dobro knjigo ali se posvetimo razmisleku o pomenu kulture in življenju in ohranjanju slovenske identitete. Umetniki v trenutkih ustvarjanja pogosto ne verjamejo vase, so negotovi v svoje stvaritve, tako kot mi ne verjamemo, da nam bo vedno uspelo. Napisati dobro pesem, preskočiti kozo pri telovadbi, ohraniti prijatelja, pisati odlično test iz matematike …
Prireditev smo zaključili s pesmijo Le kdo še verjame Nine Pušlar, ki govori o spoznanjih, ki jih prinese življenje, o iskanju iskrenosti ter zaupanja v medčloveških odnosih. Besedilo izraža razočaranja nad površinskimi odnosi ter hrepenenje po resnični ljubezni in povezanosti. S svojim glasom nas je pobožala osmošolka Jerca Janša, ki je zapela njeno pesem.
Kot spremljevalna dejavnost prireditve je nastala tudi razstava ilustracij Lile Prap, slovenske pisateljice in ilustratorke, ki bo letos praznovala 70. rojstni dan. Njene knjige, prežete z domiselnostjo, humorjem in barvitimi ilustracijami, nagovarjajo otroke po vsem svetu. V njenih delih imajo glavno vlogo živali, saj sama pravi, da: »… živali predstavljajo otrokom svet pristnosti, prvobitnih nagonov. Tako kot otroci so neobremenjene z razmišljanjem, moralnimi kodami in problemi odraslih ljudi.« 
Učenci razredne stopnje pa so ustvarjali na temo slovenskega kulturnega praznika. Tudi njihove umetnine krasijo našo avlo.
Tudi s to prireditvijo smo začutili, kako pomembno je, da ohranjamo in razvijamo kulturo in umetnost.

Učiteljica Urška Žagar

V petek, 17. januarja 2025, je planinski krožek OŠ Horjul v sodelovanju s Planinskim društvom Horjul organiziral tradicionalni nočni pohod, tokrat na Lesno Brdo. Letos je dogodek privabil rekordno število udeležencev – kar 134 mladih planincev in njihovih staršev je uživalo v edinstveni izkušnji nočnega pohoda.
Ob 18. uri so se pohodniki zbrali na izhodiščni točki (Metrelovem parkirišču v Horjulu), kjer so javili svojo prisotnost mentoricama planinskega krožka Marjeti in Heleni. Pred začetkom pohoda so vodniki opozorili na pomembnost varne hoje, še posebej v temi. V strnjeni koloni smo se podali s svetilkami na pot proti Lesnemu Brdu. Sprva smo hodili po kolesarski poti proti Vrhniki, nato pa je pot zavila na kolovoz ter nadaljevala skozi gozd.
Po približno uri in pol hoje smo vsi varno prispeli na Lesno Brdo (Ferjanov grič), kjer nas je pričakala malica iz nahrbtnika ter kjer smo uživali v čudovitem razgledu na osvetljeno Horjulsko dolino, ki je ponoči zažarela v vsej svoji lepoti.  Sproščen klepet, smeh in občutek skupne povezanosti so zaznamovali večer, ki je bil še posebej nepozaben za otroke, saj so nekateri prvič doživeli nočni pohod v planinskem duhu. S pohodom smo zaključili malce čez 21. uro.
Mentorici in vodniki želimo izraziti zadovoljstvo nad udeležbo in se na tem mestu zahvaliti za zaupanje, ki ga nam izkazujete že več let.
Nočni pohod na Lesno Brdo bo zagotovo ostal v spominu vseh udeležencev, predvsem pa mladih, ki so skupaj s starši ustvarjali nepozabne planinske trenutke.

Zapisala Marjeta Oblak