Pevci mladinskega pevskega zbora OŠ Polhov Gradec. To smo mi, pevci in pevke od 6. do 9. razreda in zborovodkinja Alenka Kovačič Divjak. Družbo sta nam delali tudi učiteljici Katja Premrl in Irma Kovač.
Kdaj? V petek, 4. aprila, od 17.00 do sobote, 5. aprila, do 13.00. Zakaj? Da se družimo, nasmejimo, naklepetamo, najemo, naplešemo, naigramo … In seveda, da do potankosti izpilimo skladbe, ki jih bomo zapeli na reviji pevskih zborov Pesem pomladi, ki bo v torek, 15. aprila 2025.
Kako pevska noč poteka? Ob prihodu na šolo v petek popoldne se v avli nabere ogromen kup spalnih vreč, blazin, odej, nahrbtnikov itd. Nato se zasliši ropot iz gospodinjske učilnice, kjer pripravljamo mize, na katere postavimo kup dobrot, ki smo si jih prinesli, da bomo brez lakote preživeli do sobote. Mafini, biskviti, polžki, sadje, slane palčke, oreščki, suho sadje, ameriški krofki, kasneje je zadišalo tudi po picah. In veliko vode, da poplaknemo od petja razgreta grla. Nato nenavadno sopihanje, čudni zvoki, zvijanje, skakanje, grimase … vse, kar paše k upevanju. Nato se končno zasliši ubrano petje našega zbora. V spodnjem delu šole se vse umiri, hodnike pa napolnijo melodije iz glasbene učilnice. Delamo, da se kar kadi. Popravljamo, znova in znova ponavljamo, vadimo izgovorjavo, ritem, intonacijo, se usklajujemo, poslušamo klavirsko spremljavo, sedemo, zopet vstanemo, sedemo, vstanemo, poslušamo posamezne glasove, ugotavljamo, kaj lahko še izboljšamo … Ne konca ne kraja. Zopet hrup, odmor, smeh, tekanje, mlaskanje iz gospodinjske učilnice … Nato vse potihne, razen glasbe. Zunaj se zmrači, odidemo v amfiteater, ker prepevamo več kot pol ure. Spontano zapojemo tudi hit lanskoletne pevske noči, Dva mala volkca. Lahko bi peli do polnoči, če ne bi bili lačni. Morda pa nam je kdo v Polhovem Gradcu prisluhnil in užival ob našem petju. Pica, sladkarije, prosti čas! Pojemo, plešemo, klepetamo, divjamo, pripravljamo ležišča, postavljamo spalnice iz kavčev in miz. Zunaj je temno, na šoli smo sami, čudovit občutek! Sami prijazni in dobrovoljni obrazi vsepovsod. Čas za spanje. Umivanje zob, iskanje pižam, priprava ležišč. Osmošolke nam zapojejo pesem za lahko noč ob nočni lučki. Čudovito! Proti polnoči se vse umiri. Ali pa le učiteljici takrat zaspita. Sveže sobotno pomladno jutro na igrišču. Prebujanje telesa s hojo, tekom, razgibavanjem. Veliko zehanja. Prebujanje možganov z ritmičnim kanonom. Pospravljanje ležišč. Joj, kako trde in neudobne so blazine iz male telovadnice! Zajtrk. Namesto kakava, Nutella v toplem mleku. In novi hit – slane palčke, obilno namočene v Nutello. Naši glasovi so še bolj ubrani kot včeraj, močnejši, samozavestnejši, prebujajo čustvo za čustvom. Pojemo zgodbo o vetru, ki nam razpne jadra in nas ponese v življenje, zgodbo o hvaležnosti do glasbe, ki nam prinaša toliko lepega. In o sprehodu po Ljubljani, ki se začne na Šuštarskem mostu. Da bi nas na reviji pevskih zborov le razumeli in tako uživali ob našem petju, kot danes mi! Še en živahen odmor, še ena pevska vaja. Ta se konča z mangovim kolačem in nono Ano, ki ga peče. Tokrat petje spremljamo z glasbili, ki so v glasbeni učilnici. In tudi naš Kukulele band nam zaigra na ukulele. Utrujeni smo, vendar nihče ne jamra, nihče se ne pritožuje. Vsak se trudi in iztisne iz sebe najboljše in največ, kar zmore, ko zadnjič zapojemo celoten program v avli. Sklenemo, da ja bila letošnja pevska noč nepozabna, prijetna, razigrana, zabavna, naporna, koristna in da komaj čakamo na naslednjo. Pred šolo nas ob 13. uri pričaka pomlad. Z vsemi torbami in vrečami, s polnimi usti sladkarij in polnimi srci glasbe in prijetno božajočih občutkov, se podamo domov. Na svidenje do prihodnjič!
V šolskem letu 2024/25 v OŠ Polhov Gradec klekljarski krožek že drugo leto poteka v okviru interesnih dejavnosti. Letos smo pričeli z 18. septembrom, prvo srečanje je vodila Tatjana Trontelj. Klekljanju se je pridružilo 10 učencev in delavka šole, osem jih je obiskovalo dejavnost že lani, letos sta se nam dve učenki pridružili na novo. Tiste učenke iz lanskega leta, ki so letos prenehale obiskovati krožek, pa so prosile, da bi krožek obiskale, kadar bodo imele težave pri klekljanju doma. Navzočnost je dobra, učenci so bili odsotni zaradi drugih, običajno šolskih obveznosti ali bolezni. Zbiramo se osmo šolsko uro, ob sredah, enkrat tedensko, letos za dve šolski uri. Program je prilagojen predznanju, tudi učenci lanskega leta nadaljujejo z novimi vzorci in tehnikami ter utrjevanjem osnov. Letos sta dva učenca prijavljena na edinstveno razstavo v Žireh, ki bo konec aprila in v začetku maja, na kateri bodo razstavljali samo moški, ki klekljajo. Naša dva fanta, ki obiskujeta krožek, že pridno izdelujeta izbrani čipki za omenjenorazstavo. Klekljanje vodiva Majda Grbec Plestenjak, učiteljica interesne dejavnosti klekljanje, sicer vzgojiteljica v vrtcu v Osnovni šoli Polhov Gradec, in Tatjana Trontelj, podpredsednica Klekljarskega društva Polhov Gradec. Za še bolj podrobno predstavitev pa smo obema strokovnjakinjama, ki se trudita, da mladim klekljaricam in dvema klekljarjema pokažeta, kako se klekljajo kitice, rožice pa rogljički in še vse drugo, kar je treba, da nastane tisti bel ali pa barvit prtiček, zastavili nekaj vprašanj. Zapisali smo »trudita«. To je pravšnja beseda, ker si včasih pri pomoči učencem morata pomagati kar s povečevalno lupo.
Otroci so ponavadi živahni, radi skačejo, se gibljejo. S čim se lahko popestri, dopolni klekljanje, ki je na prvi pogled enolično premetavanje klekeljnov, da jim kljub temu ni težko sedeti za punkljem? Tatjana: Klekljanje je izbirna dopolnilna dejavnost in je na vrsti osmo šolsko uro. Takrat so učenci že kar utrujeni od rednega šolskega dela. A pohvaliti jih je treba, da vseeno pridejo z veseljem. Malo klepetanja je seveda dovoljeno, da le ne moti dela, tudi ogledovanje, kako napreduje čipka na sosednjem punklju, je priložnost, da se učenci malo sprostijo. Majda:Tatjana učence nagradi, »podkupi« s sadnimi bomboni, še sama se ne branim malo sladkega. Nekatere učenke želijo klekljati kakšen kos nakita, predvsem uhane, za mamo, babico, ki jih okrasijo z barvnimi kroglicami. V modi so tudi zapestnice.
Mogoče sta kdaj dobili kakšen odmev, s kakšnimi pobudami, motivi so se otroci vpisali h krožku. Tatjana: Pri večini je glavni motiv zgled. Pri nekaterih je klekljala babica ali mamica, pri dveh starejša sestra, eno učenko je pritegnila sošolka, ki je začela klekljati prejšnje leto. Majda: Nekaj učenk mi je predlagalo že lansko leto, da bi bilo fino, če bi imeli tudi ocene, predvsem tisti učenci, ki jim klekljanje ne povzroča večjih težav in hitro napredujejo.
Katere vrste spretnosti pa tičijo za tem predevanjem klekeljnov? Kaj vse se pri otroku razvija z ropotanjem lesenih »paličic«? Tatjana: Klekljanje pri učencih razvija motorično spretnost, zahteva natančnost in vztrajnost, smisel za lepoto, za estetiko in ob več znanju tudi ustvarjalnost, ko lahko sami izrišejo vzorec za čipko. Majda: Učenci se morajo pri delu zbrati, osvojiti pravila in jih nadgrajevati. Pozorni morajo biti, da sledijo papircu, muštru in s kombinacijo tehnik čim lepše izdelajo čipko.
Gotovo sta vidve kot učiteljici tudi v stiku s starši. Kako starši sprejemajo to otroško učenje? Tatjana: Starši so največkrat prijetno presenečeni nad izdelano čipko in občudujejo spretnost svojih otrok. Majda: Nekateri starši, ki so se tudi sami v mladosti srečali s klekljanjem, so veseli, da se klekljarsko znanje prenaša na njihove otroke.
Kako sploh poteka klekljarska učna ura? Hvalevredno je, da sta letos dve. Tatjana: Obvezno je umivanje rok pred začetkom klekljanja, kajti umazane roke bi kaj lahko umazale bele nitke. Učna ura se začne s pravilno postavitvijo punklja in poravnavanjem klekeljnov. Pripravijo se bucike in kvačka, nato se delo začne. Učiteljica pristopi k vsakemu učencu in pogleda, kako delo napreduje. Če je bila narejena napaka, se praviloma tisti del odkleklja in napako odpravi. Učence spodbujava, da vprašajo za rešitev oziroma za pojasnilo za vsako najmanjšo nejasnost. Ob novem elementu ali pojasnjevanju napake so povabljeni vsi, da sledijo razlagi na enem od punkljev. Delo z učenci je individualno, zato sva z Majdo zelo veseli, da sta v tem šolskem letu klekljanju dodeljeni dve šolski uri. Lansko leto, ko je bilo za klekljanje namenjeno le 45 minut, se je celo zgodilo, da kateri od učencev ni bil deležen osebne obravnave. Lani je bilo veliko začetniških težav in je enostavno zmanjkalo časa. Majda: Učenci pokažejo in povedo, kako jim je delo šlo tudi doma in ali so imeli čas za klekljanje. Nekateri učenci, ki se vozijo v šolo iz drugih krajev, so običajno prej na vrsti in tudi takoj vprašajo za nadaljevanje dela, morebitne zagate in izbiro novega vzorca. Na voljo imava več različnih vzorcev, odvisno od želja učencev.
Kakšne vzorčke, papirce otroci radi klekljajo, kakšni so najbolj priljubljeni? Jih izbirajo sami? Tatjana: Prvi vzorčki so bili enostavni šolski papirci, na katerih so se učenci naučili pravilnega zategovanja sukanca in predevanja klekeljnov. Tudi druga obvezna čipka je bila šolski vzorec. Potem pa sva učencem prepustili izbiro med nekaj ponujenimi papirci. Največkrat se je na punkelj pripel papirc zapestnice, uhanov ali knjižnegakazala. Tukaj sva učencem omogočili uporabo barvnega sukanca in vpletanje perlic, biserčkov. Potem so sledili šolski vzorci za različne vogale v slepem risu. Majda: Učenci so pričeli z idrijskim risom, osnovami, učimo se izdelati različne vogale, rožico iz kitic, notranje in zunanje postavke, sukani ris. Prilagajava se željam učencev, ki mora temeljiti na predznanju posameznega učenca, drugače je potrebna večja pomoč, da se prikleklja do konca. Tudi rožico iz kitic in polpremet smo že sklekljali.
Majda, pravite, da še vedno hodite »v šolo«. Otrokom je najbrž všeč, da je tudi učiteljica »šolarka«. Najbrž so bili počaščeni, če ste jim kdaj pokazali, česa vse se v klekljarski šoli v Idriji vi učite. Majda: Učencem sem pokazala nekaj mojih izdelanih čipk, priročnikov, kjer so fotografije čipk, priloženi so tudi vzorci in pa mednarodna barvna skala, po kateri se čipka lahko skleklja. Čudili so se, kaj vse se lahko izdela, največ vprašanj pa se je nanašalo, koliko časa je treba vztrajati, da se čipka dokonča. Učencem sem predstavila tudi različne niti: bombažne, lanene, svilene, različnih barv, ki kar same vabijo na delo. Klekljanje je delo, ki zahteva veliko predanost, časa in vztrajnosti. Veselje ob natančno, lepo izdelani čipki pa je nagrada za ves trud, ki ga vložimo v izdelavo.
Tako pravita strokovnjakinji. Zdaj pa kar brž za punkelj, da se zasliši pomirjujoče enakomerno drdranje. Vsi pa izrekamo veselje in zahvalo vodstvu šole, ravnateljici Ilinki Kucler, da podpira to umetnost bele niti, ki jo občuduje mlado in staro, obvladajo pa jo le redki. Nekateri izbranci mladega polhograjskegarodu pa so na priložnostni fotografiji.
Za Klekljarsko društvo Polhov Gradec Milka Bokal.
Klekljarski krožek v šolskem letu 2024/25 v Osnovni šoli Polhov Gradec. Od leve proti desni, prva vrsta: Ajda Lap Peklaj, Gaja Pristavec, Mila Trontelj, Neža Janša; 2. vrsta: učiteljici Tatjana Trontelj in Majda Grbec Plestenjak, Julija Bokal, Lučka Trontelj, Lar Kranjc, Lovro Kranjc in ravnateljica Osnovne šole Polhov Gradec Ilinka Kucler. Foto: Milka Bokal, 12. marec 2025. Manjkata Ema Ozbič in Martina Koprivec.
Otroci vrtca Dobrova pri OŠ Dobrova iz skupine “Pikapolonice” (3 do 4 leta), smo imeli posebno priložnost obiskati pisarno g. župana Jureta Dolinarja. Sprejel nas je z nasmehom in povedal nekaj besed o svojem delu. Obisk je bil za otroke izjemno zanimiv, saj so lahko postavljali vprašanja in izvedeli marsikaj o tem, kako župan skrbi za dobrobit kraja in njegovih prebivalcev. Otroci so si ogledali različne pisarne in spoznali tudi druge zaposlene na občini. Povedali smo mu, kaj vse mi delamo v vrtcu in se preko igre učimo. Takšni obiski so zelo pomembni, saj otrokom omogočajo, da že v mladih letih razvijajo občutek za odgovornost in spoštovanje do skupnosti. Na srečanju se nam je pridružila tudi nova pomočnica ravnateljice za vrtec, ga. Bojana Novak Borc. Ob zaključku srečanja je g. župan obdaroval vse otroke s slikanico ‘Polh Rogovilež’ in s kresničko za boljšo vidnost v prometu. Hvala g. županu, ge. podžupanji in vsem sodelavcem Občine Dobrova – Polhov Gradec, ki so nam polepšali današnji dan. Skupina ‘Pikapolonice’
V vrtcu pri OŠ Dobrova so otroci 2. aprila obeležili mednarodni dan otroške knjige na prav poseben način. Pod vodstvom vzgojiteljic so se otroci iz vseh skupin podali na ustvarjalno pot, kjer so izdelali svoje lastne kartonke. Vsaki skupini je bila dodeljena tema, na katero so nato ustvarjali vsebine, risbe in zgodbe. Otroci so pri tem pokazali izjemno izvirnost in domiselnost, saj so za izdelavo svojih kartonk uporabili različne materiale. Barviti papir, blago in vrvice so bili le nekateri od pripomočkov, ki so jih otroci združili z domišljijo, da so nastale edinstvene knjižice. Izdelane kartonke smo si izmenjali po skupinah ter si jih ogledali. Pozabili pa nismo niti na ostale obiskovalce vrtca, saj smo pripravili tudi razstavo naših izdelkov. Prav tako pa nismo pozabili na svetovni dan knjige. Vzgojiteljice smo 23. 4. 2025 glasno brale otrokom izbrane slikanice, po katerih smo poustvarjali in na koncu vse izdelke strnili v veliko knjigo pravljic. S tem je vrtec na igriv in ustvarjalen način obeležili pomembnost branja ter spoštovanja otroške književnosti, ki spodbuja njihovo domišljijo in ustvarjalnost.
Otroci iz VVE Horjul smo v mesecu marcu, ko svoj praznik praznujejo vse mamice, medse povabili svoje starše in se z njimi podružili. Veliko srečanj s starši je bilo ustvarjalno obarvanih. V skupini gosenice so otroci skupaj s svojimi starši izdelovali pisane pomladne metulje iz tulcev, okrašene z barvnim krep-papirjem. Čmrlji so izdelovali cvetlične lončke, ki so jih okrasili s cvetlicami in čmrlji. Tudi pri mravljah so otroci skupaj s svojimi starši ustvarjali, in sicer so izdelovali kokoške iz barvnega papirja ter košarice iz lončkov, vkatere so posejali semena medovitih rož za čebele. Žabice so izdelovale piščance na paličicah, ki so pokukali iz svojih lupin ter barvite ptice v gnezdih. Ustvarjalno obarvani druženji so imeli tudi pri pikapolonicah, kjer so otroci iz plastičnih zamaškov izdelovali vrtavke in zibalke, ter pri metuljih, kjer so izdelovali vaze in rože s prav posebnimi, dišečimi cvetovi. V skupini Murni so srečanje s starši izvedli na gregorjevo. Otroci so v prvem delu druženja skupaj s starši izdelovali gregorčke – čolničke, nato pa so se peš odpravili do potoka, kjer so izdelane gregorčke spuščali po vodi. Ker je takrat močno deževalo, so izdelani čolnički splavali tudi v lužah. Otroci skupine kresnice so v prvem delu srečanja delale z didaktičnimi materiali in izdelovale vetrnice. V drugem delu srečanja so otroci pred starši nastopili s kratkim programom (ples Pleši, pleši črni kos, recitacija Domek, pesem Nagajiva pomlad), ob koncu pa so se jim ob pesmi Če si srečen pridružili tudi starši. Sledilo je še druženje ob suhem sadju in piškotih, ki so jih predhodno spekli otroci. Tudi pri čebelah je večer potekal podobno, in sicer so otroci najprej delali z materiali, medtem pa so potekale ustvarjalne delavnice, na katerih so otroci izdelovali steklenice s prepletanjem perlic in ptičke iz papirja. V drugem delu srečanja so odšli v telovadnico, kjer so se razgibali ob bansu Abraham ‘ma sedem sinov ter zaplesali ples pomladnih cvetlic. Sledila je pogostitev s piškoti, ki so jih prav tako kot pri kresnicah, otroci spekli sami. Otroci in vzgojiteljice se vsem staršem, ki so se odzvali na povabilo in si vzeli čas za druženje v vrtcu, iskreno zahvaljujemo. Mi smo zares uživali in se že veselimo prijetnih skupnih trenutkov v prihodnosti. Špela Malovrh
Prvi del: osebna opažanja Učenci osmega razreda osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika, stari od 13 do 14 let, smo razmišljali o stvareh, ki so dobre za okolje in zdravje. Pisali smo o naših navadah in kako bi jih lahko izboljšali. Pomemben del naših spisov je nakupovanje in njegov vpliv na zdravje, okolje in nas. Razmišljali smo o zmanjšanju odpadkov, ponovni uporabi, recikliranju in naši odgovornosti, da sprejmemo dobre odločitve. Naše spise smo objavili na spletni strani šole in predstavili pesem o okolju na javni prireditvi. Mislimo, da je pomembno, da sta nakupovanje in okolje del našega učnega načrta. Prav tako je pomembno, da razumemo njuno povezavo z zdravjem. Nakupovanje je v središču našega življenja, ker smo potrošniška družba. Veliko ljudi ne more ali noče pridelovati svoje hrane. Celo tisti, ki pridelujejo svoje sadje in zelenjavo, ne morejo pridelati vsega, kar potrebujejo. V prodajnem sektorju je tudi veliko zaposlitvenih mest. Moramo vedeti,da naša dejanja štejejo. Veliko ljudi verjame, da ne morejo spremeniti sveta, kar je le izgovor.Če bi vsi razmišljali tako, ne bi nikoli ničesar spremenili. Kot mladostniki vemo, dakupovanje v lokalnih trgovinah in izbira naravnih produktov podpira manjše kmetije in zmanjša izpuste CO2 med transportom. Hrano lahko pridelamo tudi sami, četudi le jagodena balkonu. Med zdravjem in okoljemje močna povezava. Stvari, ki so boljše za naše zdravje, so običajno boljše tudi za okolje. Vendar pa je naravno pridelana hrana dražja. Moda je še en problem v poskusih zmanjšanja onesnaženja. Veliko ljudi kupi cenena oblačila slabe kakovosti, ki hitro končajo na smetiščih. Če si le lahko privoščimo, je bolje kupovati oblačila z visoko kakovostjo. Ko jih prerastemo ali nehamo nositi, jih lahko podarimo mlajšim sorojencem, dobrodelni organizaciji ali jih zamenjamo. Kupujemo lahko tudi ekološka čistila, a veliko je neučinkovitih. Elektrika je tudi pomemben del onesnaženja. Luči, televizije in računalnike moramo ugašati, ko jih ne potrebujemo. Sončne celice in električni avtomobili so pomemben del naših prizadevanj za zmanjšanje izpustov CO2 v ozračje. Pomembno je, da raziskujemo, če želimo napredek. Nismo še dosegli cilja, vendar se premikamo v pravo smer. V sklopu ozaveščanja o okolju smo pisali tudi na uredništvo našega učbenika. Vprašali smo jih, če bi besedila o nakupovanju naredili bolj okolju prijazna. Odločili so se, da bodo to upoštevali pri naslednji izdaji. Nakupovanje, okolje in zdravje so pomembni deli našega življenja, ki so tudi zelo povezani. Mislimo, da se ljudje preveč osredotočamo na nakupovanje. Če bomo nekaj spremenili na odnosu do okolja in zdrava, se bodo spremenile tudi naše nakupovalne navade. Verjamemo, da lahko živimo preprostejše življenje, vendar popolne samooskrbe ne moremo več doseči. Tega ne zmoremo in nočemo.
Drugi del: od šole do ministrstva Februarja in marca 2025 smo na naši šoli ter v nekaterih trgovinah in podjetjih opravili intervjuje. S pomočjo starša enega od učencev smo uspeli stopiti v stik tudi z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije. Vse to smo storili, da bi ugotovili, kako se kot družba soočamo z okoljskimi vprašanji.
Šola Učence vključujemo v eko-projekte, kot so Pirati plastike, ločevanje odpadkov, eko-branje in čiščenje okolice šole. Občasno organiziramo delavnice na okoljske teme. Učenci delajo v šolskem vrtu in skrbijo za kompost za gnojenje. Šola ponuja tudi izbirni predmet čebelarstvo. Sodelujemo v aktivnostih, kot je tehtanje odpadne hrane. Prav tako prispevamo k projektu izmenjave oblačil, kjer učenci prinesejo rabljena oblačila, ki jih podarimo otrokom v stiski. Za zmanjšanje porabe papirja in črnila uporabljamo digitalna gradiva.
Trgovine Ugotovili smo, da trgovine že izvajajo trajnostne prakse, kot so doniranje hrane, prodaja biorazgradljivih vrečk in embalaže, sodelovanje z lokalnimi proizvajalci, ločevanje odpadkov in uporaba povratne embalaže. Trgovine darujejo veliko hrane in izdelkov dobrodelnim organizacijam, kot je Rdeči križ. Kupce spodbujajo k zmanjševanju odpadkov s prinašanjem lastnih vrečk in vračanjem steklenic. Kljub temu so izboljšave še mogoče. Na primer, trgovine ponujajo izdelke, ki jih kupci lahko uporabijo, vendar jih nujno ne potrebujejo. Prav tako vse trgovine ne izvajajo vse omenjene trajnostne prakse.
Podjetja Podjetja si prizadevajo čim bolj zmanjšati odpadke. Večinoma uporabljajo materiale za večkratno uporabo. Spremljajo količino proizvedenih odpadkov in jo poskušajo zmanjšati. Večina podjetij skuša ponovno uporabiti vse, kar proizvedejo, še posebej v prehrambni industriji, tako da se nič ne zavrže. Prav tako uporabljajo reciklirane materiale za poenostavitev proizvodnega procesa in zmanjšanje odpadkov. Sodelujejo z drugimi podjetji pri ponovni uporabi materialov in izboljšanju učinkovitosti. Strupene snovi (kot so baterije) pošiljajo v reciklažne centre. Poleg tega podjetja ponujajo garancije svojim strankam, s čimer jih spodbujajo k popravilu izdelkov, namesto da bi jih zavrgli .
Ministrstvo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije sledi ciljem trajnostnega razvoja in jih vključuje v svojo razvojno strategijo. Ministrstvo se osredotoča na zmanjšanje količine zavržene hrane v gospodinjstvih, saj tam nastane približno 45 % vse odpadne hrane. Slovenija izvaja projekt CARE4CLIMATE, ki izobražuje ljudi o problematiki odpadne hrane in načinih njenega zmanjšanja.
Zaključek S tem projektom smo se veliko naučili o varovanju okolja in kako lahko vsi prispevamo k bolj trajnostnemu načinu življenja.
Napisala Brigita Kočevar in Maj Golob Frank, 8.c
Intervjuvali smo učitelje na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika; zaposlene v trgovinah Lidl, Spar in Mercator; podjetja: Pekarna Adamič, Elmer elektronika, Siliko, Paurus (inžiniring); Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije, gospa Nataša Kebe. Nelektorirane intervjuje lahko poiščete na spletni strani OŠ Antona Martina Slomška: https://ams10.splet.arnes.si/2025/03/31/interviews-about-the-environment-8th-grade/. Tudi pisne sestavke, dialoge in poezijo lahko poiščete na spletni strani šole pod naslovom We are the World, We are the Children (napisani so v angleščini).
Komisija za digitalno opismenjevanje je v začetku februarja z objavo na oglasnih tablah in spletni strani Društva pozvala člane Društva k prijavi na brezplačne računalniške delavnice. Prostorska omejenost in navodila izvajalca delavnic podjetja AGORA iz Ljubljane nam narekujeta , da je v eni skupini največ 12 udeležencev. V pričakovanju večjega števila prijav smo bili pripravljeni na organizacijo delavnic v dveh skupinah in sicer vsak dan v dopoldanskem in popoldanskem terminu.
Tako smo izvedli delavnice z naslovom SODOBNA SPLETNA ORODJA IN NJIHOVA VARNA UPORABA, ki v resnici predstavljajo vsakodnevne izive kot so: internet in elektronska pošta, spletne shrambe, Goglovi dokumenti in preglednice, uporaba javnih e – storitev, umetna inteligenca, informacijska varnost, pametni telefoni in tablice.
Vsi prijavljeni so z veliko vnemo sodelovali pri izvedbi delavnic, predvsem pri praktičnem delu, ki ga je mentor delavnic uspešno vodil v maniri učiteljev naše generacije. Doslednost, natančnost, potrpežljivost in spoštovanje vsakega posameznika je botrovalo da smo delavnice zaključili zelo uspešno. Želja vseh udeležencev je bila, da organiziramo delavnice še v drugem kvartalu leta, po možnosti z istim mentorjem.
Komisija se bo potrudila in skušala organizirati še ene delavnice do poletja, kot je to načrtovala v letnem načrtu dela. Hkrati upamo da se delavnic udeleži čim več novih kandidatov, ki si želijo pridobiti osnovne digitalne kompentence in izboljšati svojo digitalno pismenost.
V četrtek, 20. marca 2025, je bila športna dvorana na Dobrovi napolnjena do zadnjega kotička. Zbrali so se številni obiskovalci, med njimi tudi mnogi eminentni gostje, da bi skupaj obeležili dve pomembni obletnici – 180 let šolstva in 60 let vrtca na Dobrovi. Na prireditvi smo se družili majhni in veliki, otroci iz vrtca in šole in zato smo jo poimenovali Rastemo skupaj. Program se je začel s projekcijo, ki je obiskovalcem predstavila utrinke iz življenja šole in vrtca, nato pa so otroci iz vrtca ter tretješolci obema slavljencema – šoli in vrtcu zapeli pesem Vse najboljše. Povezovalki – tretješolka Kim Pavlinič in osmošolka Veronika Rotar sta pozdravili goste ter na oder najprej povabili ravnateljico, gospo Sonjo Bregar Mazzini, nato pa besedo predali še županu, gospodu Juretu Dolinarju ter generalnemu direktorju direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, gospodu Radu Kostrevcu. Vsi trije so nas nagovorili s svojimi mislimi, spodbudami in lepimi željami ob jubileju. Oder smo nato prepustili petošolcem, ki se jim je ob pesmi Ta vlak pridružil gost, pevec skupine Čuki, gospod Jože Potrebuješ. Na projekciji smo si med pesmijo lahko ogledali tudi prav poseben vlakec, na katerem so se peljali otroci iz skupin Ribice, Želve, Mucki, Račke in Delfini. Tako ob pesmi Ta vlak, kot tudi ob naslednji – Zelena dežela, ki so jo zapeli in ob njej tudi zaplesali tretješolci, smo razmišljali o tem, kako ponosni smo lahko na svoj domači kraj. Voditeljici Kim in Veronika sta se ob tem spomnili tudi na dobrovsko legendo o zakleti grofici, ki je včasih živela tam, kjer je danes Gradišče. Ker je zaradi svojih zlatnikov mislila, da je mogočnejša celo od Dobrovske Matere božje, se je z zakladom vred pogreznila v zemljo in zdaj čaka, da jo bo kdo rešil. Kim in Veronika sta nas nato povabili na Gradišče, da vidimo, ali je zakleta grofica še vedno tam. Prireditev se je nadaljevala z dramsko igro, v kateri so nastopili osmošolca Bor Sečnik in Ažbe Hvastija ter zakleta grofica – Rahela Karolina Mulej. Med dramskimi prizori so se na odru zvrstili petje, ples ter video projekcije z izjavami otrok iz vrtca, sedanjih ter bivših učencev. Predstavilo se je več kot 400 nastopajočih: vsi učenci od 1. do 5. razreda, otroci iz vrtca, gimnastičarke, otroška folklorna skupina, dekleta, ki plešejo pri plesnem društvu Panorama, učenke 7.a razreda, ter otroški in mladinski pevski zbor z zborom učiteljev. Dramsko besedilo, v katerem so se prepletale glasbene točke, je imelo tudi pomembno sporočilo. Bor in Ažbe sta želela najti grofičin zaklad, da bi si z njim kupila nov telefon in računalniško igrico. Namesto zlatnikov sta našla skrinjo, v kateri so bili kamenčki z lepimi sporočili, ki so jih skupaj naredili sedmošolci in otroci iz skupine Sovice. Na kamenčkih so bile zapisane misli: Prijateljstvo je največji zaklad. Dobro se z dobrim vrača. Srečo je lepo deliti. Do sveta bodo tak, kakršen želiš, da bi bil svet do tebe … Na koncu so igralci ugotovili, da so kamenčki in prijateljstvo med sedmošolci ter otroci iz vrtca veliko lepši zaklad kot zlatniki. To so potrdili tudi s pesmijo Zgodba o prijateljstvu, ki so jo skupaj zaplesali učenke 7. a razreda in otroci iz skupine Sovice, zapela pa sedmošolka Ana Skopec in Jože Potrebuješ. Prireditev smo zaključili s šolsko himno, ki smo jo ponosno zapeli otroci in zaposleni. Ob tem smo ugotavljali, da ne rastejo skupaj le otroci iz vrtca in šole, ampak z vsemi našimi otroki rastemo tudi odrasli. Rastemo pravzaprav celo življenje. Za vse naše obiskovalce smo pripravili tudi spominček – kamenčke lepih misli, ki smo jih poleg Sovic in sedmošolcev ustvarjali tudi ostali: otroci v vrtcu, šolarji pri pouku, nekateri med prostimi urami v knjižnici, nekatere so naredile tudi učiteljice. Tako smo po zaključenem programu naš skupni zaklad razdelili tudi mednje. Ugotavljali smo, da smo s prireditvijo rasli tudi mi in lepo je bilo ustvarjati skupaj. Eva Furman, Saša Pivk, Maja Kastelec in Zvonka Španger smo pripravile projekcijo, Barbara Burjak in Polona Suhadolc sta ob pomoči hišnikov Roka Lešnjaka in Luke Roglja poskrbeli za zelo lepo sceno, scenarij pa je pod mentorstvom Zvonke Španger tako kot vsako leto nastajal postopoma, tudi z vključenimi idejami otrok. Sodelovalo pa je še veliko število mentorjev: vse vzgojiteljice in vzgojitelji v vrtcu, učiteljice od 1. do 5. razreda, poleg njih pa še Marjeta Novak, Ana Peček, Marša Plohl Turk, Plesno društvo Panorama: Nataša Potočnik, sodelovala je tudi Glasbena šola Emil Adamič. Lepo je bilo ustvarjati skupaj in hvala prav vsem, tudi ostalim, ki so kakorkoli prispevali vsak svoj delček k temu, da smo in še vedno rastemo skupaj
Zvonka Španger, foto: Mateja Jordović Potočnik
Otroci iz vrtca in tretješolci so zapeli Vse najboljše, vrtec in Vse najboljše, šola
Zakleta grofica v držbi dveh osmošolcev
Sreča na vrvici: 4. a in 4. b razred
Ob petju petošolcev so Konjićki zaplesali Kekčevo pesem
Upokojeni učitelji, med njimi 95-letna učiteljica Danica Novak v družbi z Jožetom Potrebuješem in njegovo soprogo
V četrtek, 20. marca 2025, je v dvorani Osnovne šole Dobrova potekala slovesna prireditev z naslovom Rastemo skupaj, s katero so šolarji ter otroci iz vrtca obeležili kar dva pomembna jubileja — 180 let šolstva na Dobrovi in 60 let tamkajšnjega vrtca. Dogodek je bil poklon bogati zgodovini izobraževanja na tem območju ter dokaz pomembnosti povezovanja šole, vrtca in lokalne skupnosti.
Zgodovina šolstva na Dobrovi sega v leto 1845, ko je župnik Jožef Poklukar preuredil mežnarijo v šolski prostor. Prvi učitelj je bil kaplan Matevž Milharčič, ki je poučeval verouk, branje, pisanje in računstvo. Kasneje so sledili še kaplani Lavtižar, Levstek ter prvi svetni učitelj Andrej Praprotnik. Do leta 1890 je šolo obiskovalo že 309 otrok, šolska knjižnica pa je štela 63 knjig.
V 20. stoletju se je šolstvo na Dobrovi še dodatno razvijalo. Leta 1914 je bila zgrajena nova šolska stavba, kljub težkim časom med vojnama pa so znali ohraniti zavest o pomenu izobraževanja. Leta 1974 so zgradili sodobno šolo, leta 2005 pa je župan Lovro Mrak postavil temeljni kamen za novo šolo, ki jo danes dopolnjuje tudi športna dvorana, postavljena leta 2009.
Na prireditvi je uvodni govor imela ravnateljica OŠ Dobrova, ga. Sonja Bregar Mazzini, ki je poudarila pomen povezovanja šole in vrtca s krajem ter vlogo vzgojno-izobraževalnih ustanov pri oblikovanju lokalne identitete. Slavnostni govor je imel tudi župan Občine Dobrova – Polhov Gradec, g. Jure Dolinar, ki je poudaril zgodovinsko vlogo šolstva na Dobrovi in izpostavil načrte za prihodnji razvoj — širitev šolske kuhinje, jedilnice ter projekt gradnje novega vrtca.
Prisotne je nagovoril tudi generalni direktor za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, g. Rado Kostrevc, ki je v svojem govoru čestital za izjemen jubilej in izpostavil pomen neprekinjenega vlaganja v izobraževanje.
Program so s številnimi glasbenimi, plesnimi in dramskimi točkami oblikovali otroci iz vrtca in učenci osnovne šole. Nastopili so tudi člani otroške folklorne skupine, učenci so zapeli slovenske pesmi kot so Kekčeva pesem, Zelena dežela in druge. Med nastopajočimi pa je nastopil tudi bivši učenec osnovne šole Dobrova, član skupine Čuki, Jože Potrebuješ. Z učenci osnovne šole je zapel dve Čukovi melodiji – Ta vlak ter Zgodba o prijateljstvu.
Posebno noto prireditvi je dala prisotnost najstarejše še živeče učiteljice slovenščine z Dobrove, gospe Danice Novak, stare 95 let, ki se s ponosom spominja svojih let poučevanja. Ob koncu prireditve so vsi skupaj, otroci in zaposleni, zapeli šolsko himno, obiskovalci pa so ob odhodu prejeli kamenčke z lepimi mislimi.
Prireditev je dokaz, da je šolstvo na Dobrovi trdno zasidrano v lokalni skupnosti in ostaja prostor, kjer rastejo generacije, povezane z znanjem, vrednotami in ljubeznijo do domačega kraja.
Za pusta imamo seveda zelo radi krofe in flancate. Slednje smo pripravili tudi mi. Ga. Ivanka je prinesla ocvrte flancate, ki jih je pripravila že doma, zato so jih lahko učenci takoj poskusili. Ga. Ivica pa je doma pripravila testo za vzhajane flancate, ki so ga učenci nato razvaljali in izrezali flancate. Na koncu so jih previdno ocvrli. Nato smo zapustili tradicionalne vode in se podali v sodobnost. Gospe so nam pripravile recept za ocvrta jabolka: najprej so učenci jabolka narezali na kolute, nekateri so medtem pripravljali maso za palačinke, na koncu pa so kolute jabolk namakali v maso za palačinke in jih ocvrli. Ko so se ocvrta jabolka malo ohladila, so jih še potresli s sladkorjem v prahu in sledil je najboljši del: pokušnja. Učenci so povedali, da so odlična in da jih bodo zagotovo tudi doma pripravili. Kot bi mignil, jih je zmanjkalo. Ga. Cilka nam je še pokazala, kako se naredi jabolčna rolada, nastala je namreč po malo drugačnem postopku kot običajno. Tudi ta je bila učencem zelo všeč, in zato smo bili zelo veseli, ker nam je ga. Cilka prinesla recept. Čas je še prehitro minil, nekateri učenci bi se še kar družili z gospemi, ker je v njihovi družbi vedno prijetno. Razveselile so nas z novico, da bomo za veliko noč spet skupaj kaj dobrega skuhali. Tako smo sledili tradiciji »pust mastnih ust«, a s sodobnim pridihom. Hvala gospem, da so pripravile tako zanimivo in okusno delavnico.
