Kategorija: Šolstvo

  • Od zgoraj se svet lepše vidi.

    Od zgoraj se svet lepše vidi.

     

    Zgodaj zjutraj  toplo majsko sonce vabi na travnik in obronke gozda majhne in večje žival in trave se smehljajo v objemu travniških cvetov.

    V petkovo jutro smo se odpravili horjulski prvošolci. Stopali smo drug za drugim skozi našo domačo vas in se vzpenjali po poti za cerkvijo nad njo. Ozirali smo se na vse strani in občudovali hribčke okrog Horjula in vasice v daljavi, pa ceste, ki vodijo v bližnje mesto in vaško tovarno, šolo, vrtec, gasilski dom, trgovino, bencinsko postajo, naš dom. Preštevali smo cerkvice, ki smo jih videli in občudovali razgibanost pokrajine pod nami.

    Na poti skozi gozd smo srečevali plazeče se in lazeče živalice. Preko travnika so nas spremljali metuljčki, ki so posedali po cvetočih bilkah.

    Pisan svet je v nas predramil veselje, ki ga nudi življenje in je v nas budil vse lepo. Pouk v naravi smo zaključili s plesom in dan je bil za nas popoln.

    Kako lep je ta naš svet, lep za obiskat in raziskat!

     

    Učenci 1. a in 1. b z učiteljicami.

  • Naravoslovni dan: Juhuhu, poletje je tu in obiskali smo travnik

    Naravoslovni dan: Juhuhu, poletje je tu in obiskali smo travnik

    Po koledarju poletje  še ni čisto pravo, ampak ravninski travniki v naši okolici so že skoraj pokošeni, v zraku je vonj po senu in pesem murnov in ptic, v logu pa se oglašajo žabe. Vse to smo našteli, ko smo se po pravljici o treh metuljih pogovarjali o poletju. Omenili smo še zelene trave in raznovrstne travniške cvetlice smo našteli in jih poimenovali. Ugotovili smo, da nam pravljica pripoveduje o prijateljstvu in sožitju, o težavah in njihovih rešitvah. Na mizi smo imeli razkošen šopek travniških cvetic in bili smo veseli in radovedni.

    Zapustili smo učilnico in se v gosjem redu povzpeli na rob še nepokošenega travnika  na vzpetini nad šolo. Opazili smo, da je bolj barvit od nižje ležečega ravninskega in sklepali, da je tak zaradi manj pogoste košnje, kar omogoča boljšo obnovljivost rastlin, tudi tistih najbolj raznovrstnih in barvitih. Opazili  smo,  da travnik ni čisto zelen, ampak rjavkast, ker cvetijo tudi trave in da je največ cvetlic rumenih in sklepali smo, da so cvetlice v rumeni barvi ljube čebelam in drugim, za rastline koristnim žuželkam.

    Želeli smo opazovati živalce, ki domujejo na travniškem robu, pa nam je veter sproti odpihal drobne žuželke, ki smo jih želeli privabiti na rjuho, prekrito z barvnimi papirji. Uspelo nam je opaziti mravljice, hroščke, muhe. Ogradili smo si kvadratni meter travnika in na ograjeni travniški površini smo našli trinajst različnih rastlinskih  vrst. V učilnico smo se vrnili z rastlinami, ki so nam bile najbolj všeč.

    Iz nabranega cvetja smo sestavili travniško mavrico in jo narisali. Ogledali smo si zbirko posušenih travniških rastlin in list iz herbarija, vsak od nas pa je pripravil po eno rastlino za  prešanje. Ogledali in povohali smo barvila, ki jih učiteljica pripravila iz rastlin in z bilkami trav ter s preslico namesto čopiča pobarvali liste papirja porisane s travniškimi rastlinami. Narisali smo jih sami po opazovanju.

     Na pokošenem šolskem travniku smo se igrali travniške igre in posnemali gibanje živali.

    Pazili smo, da na travniku nismo vznemirjali živalic  in uničevali rastlin, ki jim travnik nudi dom. Kmet skrbi za travnik, da je negovan in da se obnavlja. Njegovo delo spoštujemo, zato nismo gazili med travami in poskrbeli smo, da smo travnik zapustili takšen kot je bil ob našem prihodu.

    Učenci 1.a in 1.b

  • Obisk reševalcev in prva pomoč v vrtcu pri OŠ Dobrova

    Obisk reševalcev in prva pomoč v vrtcu pri OŠ Dobrova

    V ponedeljek, 12. maja 2025, so otroke iz vrtca pri OŠ Dobrova obiskali reševalci iz nujne medicinske pomoči. Njihov prihod je bil za najmlajše prava dogodivščina, hkrati pa dragocena priložnost za učenje o pomembnem poklicu. Otroci so si z navdušenjem ogledali reševalno vozilo in prisluhnili razlagi o tem, kako poteka pomoč v nujnih primerih. Reševalci so jim predstavili svojo opremo, pokazali, kako poteka klic na številko 112, in poudarili, kako pomembno je, da ostanemo zbrani, kadar nekdo potrebuje pomoč. Že pred časom pa so imeli otroci praktično delavnico Prva pomoč za najmlajše, ki jo izvaja Rdeči križ, kjer so lahko povijali drug drugega, poslušali srčni utrip in celo sodelovali pri “reševanju” svojih igrač. Dogodek je otroke navdušil in jim na zabaven način približal pomen pomoči, skrbi za druge ter odgovornosti, ki jo nosijo reševalci. Obisk so zaključili s skupinsko fotografijo in iskreno zahvalo gostom za njihovo delo.

    Skupina Želvice z vzgojiteljicama

     

  • Tehniški dan – izdelava lovilca

    Tehniški dan – izdelava lovilca

    Po majskih počitnicah smo se vrnili v šolo. Tople in s soncem obsijane so dišale po mladem poletju, čeprav je pravo poletje z velikimi poletnimi počitnicami, ki prvošolčke spremenijo v velike in pogumne drugošolce, še daleč. S seboj smo prinesli poletni nemir in željo po igri. 
    Že v prvem tednu po počitnicah smo četrtkovo dopoldne spremenili v malo drugačen dan. Dišal je po pravljicah, s katerimi smo začeli in končali naše druženje, vmes je bilo veliko gibanja in seveda ustvarjanja. Že v jutranjem krogu smo se preizkusili v igri z učiteljičinim lovilcem in nekaterim je uspelo nahraniti lačno žabico z muho. Na mizi nas je čakalo veliko materiala in pod našimi prstki so nastali zelo lačni zajčki, ptički, kravice, žabice, levi in čebelice. Učiteljice so nam pomagale namestiti vrvico in že smo se lotili lovljena muhe, nameščene na vrvici. Spreminjali smo dolžino vrvice in iskali najbolj ustrezno dolžino, da smo muho spravili v usta živali. Živalce so imele telo iz tulca, na vrvico pa smo za muho namestili tanek zvit jogurtov pokrovček. 
    Spretni lovci smo bili. Mnogim učencem je uspelo ujeti več muh kot so števila, s katerimi računamo v prvem razredu. Najbolj veseli smo bili, ker smo smeli lovilce takoj po končani dejavnosti odnesti domov. Popestrili nam bodo sivo deževno popoldne in mogoče koga nagovorile, da izdela igračko še bratcem in sestricam.

    Učenci 1. a in 1. b

  • Uredimo okolico vrtca

    Uredimo okolico vrtca

    Letošnji Svetovni dan Zemlje, ki smo ga obeležili v mesecu aprilu, poteka pod geslom Naša moč, naš planet in poudarja ključno vlogo obnovljive energije ter poziva k proizvodnji čiste elektrike po vsem svetu. Svetovni dan Zemlje smo začeli obeleževati leta 1970 in 55 let kasneje je ozaveščanje o pomenu ohranjanja našega edinega planeta še toliko bolj ključno. Skrb za naš planet je stvar vsakega izmed nas. 
    Tudi v vrtcu smo se pogovarjali o pomenu varovanja okolja, v katerem bivamo. Tudi sami smo poskrbeli za urejeno vrtčevsko okolje. Najmlajši otroci so skupaj z vzgojiteljicami uredili terase in igrače ter pobrisali police in ograjo. Starejši so pograbili pesek, ki se je med igro znašel v travi, in uredili vrtno lopo z igračami, ki jih uporabljajo pri igri v peskovnikih (lopatke, grabljice, vedra, cedila …) in na igrišču. Odpravili so se tudi na vrtčevsko parkirišče in bližnjo okolico vrtca, kjer so pobrali smeti. Odpadke so potem razvrstili v ustrezne zabojnike. Zavedajmo se, kako pomembno je skrb za okolje privzgojiti tudi otrokom.

    E. M.

  • Predavanje o prehranskih smernicah v Horjulu

    Predavanje o prehranskih smernicah v Horjulu

    Horjul, 13. april – V Prosvetnem domu v Horjulu je potekalo predavanje za starše z naslovom Kam peljejo prehranske smernice?. Dogodek je bil del cikla predavanj Da pogovor prehiti internet, namenjenega osveščanju staršev o aktualnih temah, povezanih z zdravjem otrok in mladostnikov. Predavanje v obliki pogovora je vodila doc. dr. Mojca Žerjav Tanšek, dr. med., priznana pediatrinja in specialistka za prirojene presnovne bolezni, zaposlena na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike v Ljubljani. Njeno strokovno delo vključuje tudi raziskave in obravnavo prehranskih težav pri otrocih in mladostnikih. V predavanju je dr. Žerjav Tanšek osvetlila razloge za naraščajoče prehranske težave med mladimi, kot so prekomerno hujšanje, prenajedanje in neredna prehrana. Poudarila je pomen starševske vloge pri oblikovanju zdravih prehranskih navad ter kritično ovrednotila nove smernice šolske prehrane. Posebno pozornost je namenila tudi vplivu prehrane na razvoj otrok z redkimi presnovnimi boleznimi. 
    Predavanje je pritegnilo starše, ki so v razpravi po dogodku izpostavili potrebo po več tovrstnih izobraževanjih. Dogodek je prispeval k večji ozaveščenosti o pomenu uravnotežene prehrane in vlogi staršev pri spodbujanju zdravih življenjskih navad pri otrocih.

    M. D.

    Foto: Nadja Prosen Verbič

  • Po Marijinih stopinjah

    Po Marijinih stopinjah

    V mesecu maju smo se v našem vrtcu pogovarjali o šmarnicah. Ali veste kaj je to? Mi otroci smo mislili, da so to rože in zgodbice. Vendar so nam vzgojiteljice povedale, da ko so šmarnice praznuje Marija – to je Jezusova mamica. Praznuje cel mesec maj in naše vzgojiteljice so se odločile, da bomo letos otroci hodili po Marijinih stopinjah. To pomeni, da bomo počeli stvari, ki jih je rada delala Marija. Rada je šivala, pospravljala, skrbela za otroke, brala, prepevala, molila ter obiskovala ljudi. Veste, da Marijina mamica Ana in očka Joahim nista imela veliko denarja. Zato tudi Marija ni imela dragih igrač, kot jih imamo mi. Imela je deklico, ki ji jo je sešila mamica in le-ta ji je bila najljubša. Pa tudi hodila je bosa. Ampak čisto nič ji ni manjkalo, imela je starša, ki sta jo imela najrajši na celem svetu. Tako, da smo tudi mi pospravili naše igrače ter se igrali z drugimi igračami – podobnimi kot jih je imela Marija. V skupinah smo se igrali z dojenčki, naravnim materialom, lesenimi igračami, vtikankami, sestavljankami, risali smo s kredami, šivali, sadili rože ter hodili po čutni poti. Sodelovali pa so tudi naši starši. V nekaterih skupinah smo za Marijo izdelali rožo oziroma cvet, ki smo ga prinesli v vrtec na oltar posvečen le njej. Prepričani smo, da ji je bilo to zelo všeč.

    Preden se najstarejši otroci za vedno poslovimo od vrtca, smo se v maju odpravili na še zadnji vrtčevski izlet. In to kar na morje, za cel teden! Tam nas je pričakalo veliko presenečenj, vendar nam vzgojiteljice niso vsega povedale – no pa saj ne rabimo vsega vedeti. Komaj smo čakali, da smo se kopali v bazenu, raziskovali obalo, imeli zabave ter love na zaklade … poleg vsega pa smo se tudi marsikaj novega naučili.

    Ko smo se vrnili z letovanja nas je čakal še modri dan. Takrat smo se vsi otroci in vzgojiteljice oblekli v modro barvo, se zbrali v Beli dvorani in zapeli pesem meseca. Za pravo poslastico in zaključek tega meseca, pa nam je še teater Jesenice prišel zaigrati predstavo z naslovom Zalin svet.

    Zahvaljujemo se vam, da ste si prebrali kakšne dogodivščine smo doživeli v mesecu maju! Lepo se imejte in se zopet beremo naslednji mesec. Naj vam namignemo, da se nam takrat začnejo že počitnice.

    Otroci in kolektiv Župnijskega vrtca Vrhnika

  • Obisk pri gasilcih

    Obisk pri gasilcih

    V sredo, 7. maja 2025, smo v enoti Sonček Breg vrtca Borovnica izvedli vajo evakuacije in obisk gasilcev v PGD Breg Pako. Gasilec Jan Vidovič nam je z gasilsko sireno dal znak za evakuacijo. Igrali smo se, da je požar v kuhinji vrtca Breg. Ta ča smo ravno malicali, uvajali novince in se igrali, zato smo s pomočjo staršev ter vzgojiteljic hitro in varno zapustili prostore vrtca. Tako smo se ob zvoku sirene kar v copatkih vsi uspešno evakuirali na zbirno mesto pod košem igrišča pred gasilskim domom Breg Pako. Nato smo se vrnili v vrtec, se obuli in oblekli ter si ogledali gasilski avtomobil, škropili z brentačo in skupaj z Janom škropili tudi s pravo gasilsko brizgalno. Otroci so se seznanili tudi z gasilsko opremo in orodjem, gasilec Jan Vidovič pa je povedal, v kakšnih primerih gasilci pomagajo ljudem v stiski. Otroci so bili najbolj navdušeni seveda nad sireno in utripajočimi lučmi, velika večina pa jih je z veseljem prijela tudi za gasilsko cev ali pa so škropili z brentačo.
    Zahvaljujemo se Janu Vidoviču in poveljniku PGD Breg Pako Nejcu Pretnarju za sodelovanje.

    Vzgojiteljica Tina Mazi, Sonček Breg

     

     

     

     

  • Glasbeni obisk v vrtcih Dobrova in Brezje

    Glasbeni obisk v vrtcih Dobrova in Brezje

    Dobova, 7. maj – V vrtcih Dobrova, Brezje in vrtcu pri Osnovni šoli Dobrova je potekala predstavitev Glasbene šole Emil Adamič, namenjena najmlajšim. Otroci so skupaj z učiteljema Simonom in Tino spoznavali različne inštrumente ter se ob tem zabavali ob petju pesmic. Obisk je bil poln veselja, saj so otroci z zanimanjem poslušali zvoke inštrumentov ter se preizkušali v petju. Obisk učiteljev iz glasbene šole Emil Adamič pa pomeni, da so otroci že dovolj veliki, da se bodo lahko v prihodnjem šolskem letu že vpisali v glasbeno pripravnico in nato nadaljevali svojo glasbeno pot na inštrument. Vabljeni vsi predšolski otroci, ki bodo naslednje leto prvič odkorakali v šolo, da glasbo spoznajo že pri rani mladosti v glasbeni pripravnici na Dobrovi. 

    Manca Dolinar 
    Foto: Simon Brand

  • Murni in Metulji v Zamelški jami

    Murni in Metulji v Zamelški jami

    O jami, ki se skriva v gozdovih na Vrzdencu smo slišali, ko smo bili na obisku v muzeju pri gospodu Janezu Kogovšku. Vedno, kadar smo se odpravili na Staje, smo opazovali in prebirali smerokaze in najbolj nam je padel v oči tisti, na katerem piše Zamelška jama. Tako smo Janeza tistega dne pobarali, le kaj je s to jamo, je to res jama? Bi mogoče v tej jami srečali človeško ribico? Ali so v njej speči belorobi netopirji? Mogoče v tej jami prebiva Lintvern? Veliko vprašanj je rojilo v glavah zvedavih malčkov. Janez pa, ki je aktiven planinec in član Planinskega društva Horjul, nam je nasmejan odgovoril, da je to čisto prava kraška jama in obljubil nam je, da nas bo enkrat čisto zares popeljal do nje.

    V divjo jamo v Zamelšah, pravijo ji tudi Špehova jama ali Divja jama, smo se odpravili na sončen pomladanski dan. Ptički so veselo žvrgoleli in vetrič je nežno pihljal. Dan je bil ravno pravšnji za pustolovščino.

    Klemen in Meta sta, skupaj z dedkom Janezom, vodila gručo Murnov in Metuljev. Pot je peljala proti Vrzdencu, prečkali smo prvi hribček in že smo bili v Zagorici, hodili pa smo še naprej in še naprej. Mali raziskovalci so bili vedno bolj nestrpni, češ, bomo kmalu? Je še daleč? Ali smo že blizu? A gremo lovit medveda? Kaj, če ga najdemo? Ojoj, ali bo v jami temno? Za temo nam ne bo treba skrbeti, saj se je naš Klemen opremil s svetilko, ampak najprej moramo najti jamo. Pot nas je s ceste znova zanesla v gozd. Počasi smo se začeli vzpenjati po vijugasti stezi in vedeli smo, da smo že čisto blizu. Kar naenkrat se je pred nami pojavila čarovnija! Stoletni bršljan, ki se preliva čez vhod v jamo kot slap, kot živa zelena zavesa za katero se skriva pravljica! Nežno smo ga odstrli in vstopili. Najprej smo se ozrli nazaj v dan, ki je skozi veje sijal v rov in nato smo pogledali naprej v temo. Čisto vsak je želel naprej, prav nihče ni rekel, da ne gre. Prižgali smo svetilke in vstopili globje v jamo. Nismo šli predaleč, samo toliko, da smo, ko smo za trenutek ugasnili svetilke, lahko opazovali čisto črno temo in poslušali tišino ter kapljice vode, ki so kapljale s stropa jame na tla. V jami smo opazili spečega netopirja. Medveda ni bilo, zmaja tudi ne. Kakšna izjemna dogodivščina, kako je bilo dobro! Navdušenje otrok, ki so prihajali iz jame je bilo nepopisno. Vsak posebej je jamo doživel po svoje, vsak je odnesel delček pravljice s seboj, nazaj, v dan.

    Kar ostali bi tam, v pravljici, sploh ne bi šli nazaj v vrtec. Ampak vsake avanture je enkrat konec in zgodbe o tem kako je bilo v jami moramo povedati mamicam in atijem. Zato gremo nazaj v vrtec. Mogoče pa še kdaj pridemo.

    Hvala gospodu Janezu Kogovšku za izjemno predanost ter odlično in varno vodenje. Bilo nam je zelo lepo.

    Barbara Popit