Kategorija: Šolstvo

Letošnji mesec maj je bil na OŠ Polhov Gradec zelo knjižno obarvan. Učenci cele šole so celo šolsko leto opravljali bralno značko – prostočasno dejavnost, ki spodbuja k branju že od leta 1961. Ob zaključku projekta smo 6. 5. 2025 na šoli organizirali prireditev za vse učence naše šole, tudi podružnični šoli Črni Vrh in Šentjošt. Od 402 učencev jih je letos 207 opravilo bralno značko do konca, torej so mentoricam in mentorju povedali dovolj obnov in deklamirali dovolj pesmi. Nekateri učenci zelo radi in veliko berejo, zato se ne ustavijo pri eni bralni znački, pač pa pripovedujejo še naprej. Tako je bilo vseh bralnih značk skupaj opravljenih kar 273. Tisti učenci, ki so uspeli dokončati 3 bralne značke v tem šolskem letu, so na prireditvi prejeli knjižno nagrado. Takih je bilo 29 učencev. Ena učenka iz POŠ Šentjošt pa je podrla letošnji rekord, opravila jih je 6. Knjižno nagrado sva podelili skupaj s pisateljico Mašo Ogrizek, ki nas je obiskala na prireditvi in za vsako triado učencev posebej predstavila svoje delo. Mlajši bralci jo poznajo predvsem po zgodbah iz stripov Grozna šola ter Luka iz bloka, starejši pa po romanu Lisičja luna.

Sedmošolci pa so bili že 19. leto zapored deležni obiska splošne knjižnice v okviru projekta Rastem s knjigo. 8. 5. 2025 je Mestno knjižnico Ljubljana, enoto Prežihov Voranc obiskal 7. a, 22. 5. 2025 pa še 7. b. Izvedeli so mnogo uporabnih informacij, ki jim bodo v kasnejših letih koristile, kako se včlaniti v knjižnico, kako najti, rezervirati, podaljšati in vrniti gradivo, kakšne so njihove članske dolžnosti in ugodnosti. Ogledali so si vse oddelke knjižnice, ugotavljali, kako je gradivo urejeno in kaj pomenijo vsi znaki na policah, knjigah in v prostoru. Pred odhodom nazaj v šolo je vsak prejel brezplačen izvod knjige Mateje Gomboc: Sposojena babica Štefi.

OŠ Polhov Gradec

Časopisi in revije so del našega vsakdana, a le redkokomu pride na misel, da bi bil časopis sestavni del športnih iger. Ideja o preprostih pripomočkih, ki so vedno na voljo, tudi takrat, ko so trgovine zaprte, doma pa imamo le najosnovnejše stvari, se je učiteljici porodila v času posebnih razmer, ker pa se je izkazala za domiselno in zanimivo, smo jo dopolnili in razširili.

Torkovo šolsko dopoldne je bilo v celoti posvečeno časopisom. Zloženi v zajeten kupček so zjutraj pričakali učiteljice, saj so otroci vestno opravili domačo nalogo. Po viteški pravljici, pripovedovala je o bistrosti in pogumu malce posebnega malega viteza, ki je imel najraje pravljice, smo se tudi mi lotili dela.

Razdelili smo se v skupine in se pogovorili o nalogah, s katerimi si bomo krajšali dopoldne in se še kaj naučili. Sošolcem smo pokazali, kako premagujemo razdaljo po različnih časopisnih potkah. Poti smo  sproti sestavljali iz dveh časopisnih listov, liste smo preskakovali, časopis smo med tekom prenašali pred seboj, ne da bi ga držali.

Pri drugem sklopu nalog smo iz časopisa izdelali papirnate kepe, služile so nam za žoge, podajali smo si jih na različne načine in jih prenašali. S papirnatimi žogicami smo tudi balinali. Ugotovili smo, da so bile za uspešno delo pomembne vse lastnosti malega pravljičnega viteza.

Pri časopisnih ustvarjalnicah smo si izdelali verigo fantkov in punčk, naučili smo se tudi, kako zlezemo skozi list papirja v velikosti zvezka. Ne verjamete? Povprašajte prvošolce, z veseljem vam bodo pokazali.

Dan, ki smo ga preživeli s časopisnimi igrarijami, nam je bil všeč, ker je bil drugačen kot smo vajeni. Dokazali smo, da za zabavne igre ne rabimo dragih pripomočkov, veselimo se lahko s čisto preprostimi stvarmi, potrebna je le iznajdljivost in domiselnost.

Učenci 1.a in 1.b

Vitezi so neustrašni, dobrosrčni, zvedavi junaki. Horjulski prvošolci smo se v petek želeli preizkusiti v viteštvu. Za nas je bil to športni dan.

Zjutraj smo razveselili varovance doma starejših v Horjulu. Zaplesali smo jim splet ljudskih plesov. Najprej smo vili kačo Diradi čindaro, potem Abrahama, pa Šuštarsko polko in Ob bistrem potočku je mlin. Ljudskim plesom smo dodali še moderne ritme. Zaplesali smo Račji ples. Tega smo večkrat ponovili in se podružili z varovanci. Podarili smo jim igračko, ki  smo  jo izdelali za vsakega. Iz papirja, pokrovčka in plastelina smo ustvarili gugajočega se dedka in babico. Gospe in gospodje so bili igračke veseli in so se igrali z njimi in nami.

Nazadnje smo z vzgojiteljem iz Doma zaplesali Makareno. Ples in igra sta nas povezala in razveselila. Obljubili smo, da še pridemo na druženje v Dom.

V šoli nas je čakala malica in zatem viteški izzivi. Razdelili smo se v viteške čete in zavzeli športno dvorano. Na konjičkih smo kakor pravi vitezi jezdili okrog in preko preprek tako smelo, da smo premagali strašnega zmaja in zmagoslavno častili sebe, ki smo povezani zmogli preko vseh zmajevih ovir.

Srca so močno utripala, malo zaradi napora, malo od sreče. Ob koncu dneva smo le še ugotovili: »Lepo je živeti kakor vitez!«

Zapisali horjulski prvošolci z učiteljicami.

Vrtičkarji in prvošolci smo se skupaj igrali in ustvarjali

Majhni otroci domujejo tam, kjer so doma majhne stvari. Med majhnimi mizicami in stolčki, majhnimi ležalniki, majhnimi lončki in krožnički. Poličke so polne igrač, po katerih segajo majhne dlani. Medtem pa majhne dlani zrastejo, zrastejo pa tudi majhne punčke in fantki in kar naenkrat pomahajo v slovo svojim vzgojiteljicam in vrtcu. S pisanimi torbami na ramah se neke jeseni čisto zares podajo v pravo šolo. V vrtcu ostanejo mlajši prijatelji in vzgojiteljice, igralnice, igrače in topli spomini.

Preden pa otroci zares prestopimo v šolo, jo spoznavamo po malem. Prvošolci nas povabijo na igrice, ki so se jih naučili in nam zapojejo pesmice. Ko se pomladi vpišemo v šolo, nas pričakajo učiteljice s pravljicami, skupaj si izdelamo lutko ali igračko. Navadno se s prvošolci pred počitnicami skupaj poigramo na šolskih igralih, letos pa smo metulji in čebele povabili šolarje nazaj v vrtec.

Bila je zima in december je čarobno zadišal po drobnih pozornostih in po času, ki ga darujemo drug drugemu. Prvošolci smo se naučili veliko pesmic in pravljice, ki nam jih ob jutrih bereta učiteljici, radi zaigramo. Veseli smo bili, ko sta nam učiteljici predlagali, da povabimo vrtičkarje in nestrpno smo čakali na naše srečanje, da pokažemo, kaj vse že znamo. Povabili smo metulje in čebele  in njihove vzgojiteljice. Zaigrali smo jim igrico Sedem medvedov. Zaplesali smo ob pesmi Abraham ma sedem sinov. Pravljica pravi, da se bodo medvedki spet srečali čez trikrat tri dni, mi pa smo se z vrtičkarji  srečali spet pomladi.

Veseli smo bili povabila v vrtec in težko smo čakali na četrtkovo jutro. Pogovarjali smo se o igračah, s katerimi smo odraščali in o igralih na vrtičkarskem igrišču.

Četrtkovo jutro je bilo megleno, vzeli smo copatke in zmajčke za vrtčevske otroke. Andreja nas je pričakala pred vrtcem, otroci in vzgojiteljice pa med vrati igralnic. Obdarili smo metulje in čebele, skupaj smo zapeli pesmico o treh nagajivih žabah in naši gostitelji so nas povabili v igralnice, kjer smo se skupaj igrali. Postregli so nas s čajem in čas druženja  je prehitro minil.

Vrnili smo se v šolo. Nestrpno pogledujemo skozi okna, kdaj opazimo vrtičkarje na sprehodu. Stopili bomo k oknom in jih pomahali. Kdo ve, če bo kolona zavila proti šoli. Stekli jim bomo naproti in jih povabili, da se pomudijo pri nas.

Metulji, čebele in učenci 1.a in 1.b