Kategorija: Šolstvo

Mesec maj je bil v vrtcu res nekaj posebnega – skupini Utrinki in Zvončki smo se odločili, da postanemo čisto pravi pustolovci! In ne, to ne pomeni, da smo šli kampirat na Aljasko. Odločili smo se, da en dan prespimo kar v vrtcu. Ja, prav ste prebrali – v pižamah, s svetilkami, zobnimi ščetkami in zelo resnimi kuharskimi ambicijami.

Začelo se je, kot se spodobi: z dišečo kuhinjo, veliko moke in še več navdušenja. Sami smo si spekli kruh! No, skoraj sami. Morda smo malo preveč moke stresli na tla (in nase), ampak končni rezultat je bil fantastičen-okusen, hrustljav dišeč kruh… Komaj smo čakali na večerjo, da ga lahko poskusimo. Po kruhu se spodobi nekaj sladkega, zato smo se lotili vafljev. Zmes smo pripravili že dopoldne, po receptu, seveda, s peko pa smo pričeli, ko smo ostali v vrtcu sami, kar na spodnjem igrišču. Komaj smo dočakali, da so vzgojiteljice napekle dovolj vafljev, da smo se posladkali z njimi.

Ko smo bili že pravi kuharski mojstri, smo si pripravili še večerjo. Vsak si je sestavil krožnik po svojem okusu. Nekdo je imel tri rezine sira in nič drugega, nekdo drug je sirom rekel »ne hvala« in si naredil sendvič s pašteto, papriko in jajčkom. Seveda pa je zraven vsem teknil že prej omenjeni slastni kruh. Gurmani smo pač različni!

Pa da ne boste slučajno mislili, da smo ves dan samo pekli in jedli. O ne…Vse popoldne smo imeli ogromno časa za igro-tokrat je bilo naše celotno igrišče in idej za vragolije res ni manjkalo.

Ko pa je padla noč, se je začelo čisto pravo detektivsko delo. S svetilkami v rokah smo iskali škratke po vrtcu in igrišču. Kje so se skrivali? To je še danes skrivnost. Morda pod grmom. Morda v kuhinji, kjer so pojedli ostanke vafljev. Morda… so bili čisto nevidni! Ampak mi smo jih iskali, čisto do zadnje baterije.

Po razburljivem večeru je prišel čas za umivanje zob. Nekateri smo si zobe umivali kot profesionalci, drugi pa smo bolj umili umivalnik. Ampak šteje trud, kajne?

Nazadnje smo se v pižamah zleknili na svoje ležalnike. Nekateri smo zaspali takoj, drugi šele po tem, ko smo vprašali desetkrat, kdaj pride zajtrk. In ko smo naslednje jutro odprli oči, je bil vrtec še vedno tam – in naš kruh še vedno dišeč.

Medtem, ko smo mi sladko spali, so vzgojiteljice Katarina, Tina, Nika, Ana in Mojca dežurale kot prave taborske čuvajke. Na svojih prenosnih posteljah so poslušale vsak šum, vsak obrat ležalnika, vsak potihnjen “moram lulat”. Nekajkrat so preverile, če kdo slučajno spi z nogami na blazini, pa če so vse odejice na pravem mestu. Skratka – spanec je bil bolj pogumen kot globok. Zato ni čudno, da so bile naslednje jutro – hm – rahlo podobne »pomečkani« verziji samih sebe. A vseeno nasmejane in srčne kot vedno.

Noč v vrtcu ni bila samo zabavna, ampak tudi poučna. Naučili smo se peči, iskati škratke, se umivati (no, vsaj malo) in predvsem – da je včasih najboljše spanje tisto, ki ga deliš s prijatelji.
Utrinki in Zvončki poročamo: naj se nočne dogodivščine še kdaj ponovijo!

 V imenu Utrinkov, Zvončkov in škratkov vtise zapisala Mojca Gerbec

V četrtek, 29. maja 2025, je na igrišču vrtca Dobrova potekal Dobrofest – živahna in srčna prireditev, ki je nastala v okviru Sklada vrtca Dobrova. Dogodek je združil otroke, vzgojitelje in starše v praznovanju ustvarjalnosti, sodelovanja in skupnih vrednot. Pripravljen je bil pester program z različnimi tematskimi kotički, ki so navdušili številne obiskovalce. Otroci so se lahko uredili v frizerskem kotičku, pobližje spoznali osnovne veščine prve pomoči, si poslikali obraz ter uživali v predstavitvah gasilcev in čebelarjev. Vsak kotiček je bil poučen in hkrati zabaven – prava kombinacija za radovedne otroške glavice. 
Posebno pozornost so pritegnile tudi stojnice z izdelki, ki so jih otroci skupaj z vzgojiteljicami ustvarjali v tednih pred dogodkom. Barvite umetnine, ročno izdelani okraski in uporabni predmeti so hitro našli svoje nove lastnike – starše, stare starše in druge obiskovalce, ki so s tem podprli vrtec in otroško ustvarjalnost. Za dodatno razvajanje brbončic je poskrbela prodaja sveže pokovke in osvežilne limonade. 
V vrtcu Dobrova posebno pozornost namenjamo tudi vzgoji za trajnostni razvoj. Zato nas je še posebej razveselilo, da so številni otroci in starši na prireditev prišli peš, s kolesi ali s skiroji – s tem pa prispevali k čistejšemu okolju in spodbujali zdrav način življenja. 
Dobrofest ni bil le prijetna prireditev – bil je dokaz, kako veliko lahko dosežemo, ko stopimo skupaj. Vzgojiteljice in starši so z zavzetim sodelovanjem ustvarili dogodek, ki bo otrokom še dolgo ostal v spominu.

Vzgojiteljice vrtca Dobrova

V četrtek, 22. maja 2025, smo v vrtcu preživeli posebno noč. Na ta dan so se otroci iz skupine Metulji in najstarejši otroci iz skupine Čebele v vrtec vrnili nazaj ob 17. uri.

Z nahrbtniki in blazinami pod roko smo se odpravili v skupino Metuljev, kjer so nas že čakali pripravljeni ležalniki. Ko so bile najljubše igrače pripravljene na ležalniku za počitek, smo se odpravili v skupino Murnov.

Večer smo začeli s predstavo Škrat Kuzma dobi nagrado. Po ogledu predstave smo se o njej pogovarjali ter zapeli pesem Enkrat je bil en škrat. Sledila je likovna delavnica, kjer so otroci izdelovali škratke iz papirja.

Prišel je čas za večerjo. Večina otrok se je razveselila svojega priljubljenega prigrizka – hot doga. Po večerji je k nam v vrtec prišel nekdo, ki ima gozd zelo rad in je v njem že kot otrok preživel veliko časa, gozdovnik Primož Bizjan. Z njim smo se odpravili na nočni sprehod na Luparjev grič. S seboj smo vzeli naglavne ali ročne svetilke. In šele ko je bilo okoli nas že zelo temno, smo jih prižgali. Ob njihovi svetlobi smo opazovali življenje v nočnem gozdu. Srečali smo žabo, največjega hrošča pri nas, polža, deževnika … Z dežniki in pelerinami smo se podali skozi gozd. V objemu gozda smo si vzeli čas in mu v tišini in temi prisluhnili. Dežne kapljice so vztrajno padale na naše dežnike tako, da je okoli nas odmevala njihova pesem in preglasila zvoke nočnega življenja v gozdu. Bogatejši z novo izkušnjo smo spet prižgali svetilke in se napotili nazaj proti vrtcu. Ura je že zdavnaj odbila deset zvečer, ko smo se vrnili v vrtec. Poslovili smo se od Primoža, slekli mokra oblačila in se preoblekli v pižame. Posladkali smo se še s palačinkami, si umili zobe ter počasi, ob pravljici in umirjeni glasbi, utonili v spanec. Noč je minila mirno. Kljub pozni uri, ko smo šli spat,  so se prvi otroci začeli prebujati že ob malo po šesti uri zjutraj. Malo pred sedmo uro so vstali vsi otroci, ki so se do takrat že prebudili, si umili zobe ter se preoblekli ter se podali v sosednjo igralnico novim dogodivščinam naproti.

Po dolgem času smo v vrtcu spet imeli noč v vrtcu. Upamo, da je tudi ta otrokom ostala kot prijeten spominu v mozaiku lepih trenutkov v vrtcu.

Barbara Čepon

Ob svetovnem dnevu čebel, ki ga praznujemo 20. maja, smo v Vrtcu Polhov Gradec pripravili poseben dan, posvečen tem izjemno pomembnim in marljivim žuželkam. Otrokom smo želeli približati svet čebel ter jih spodbuditi k spoštovanju narave in razumevanju pomena opraševalcev za naše okolje.
Dan smo začeli s kratko igrano igrico, kjer sta nas pozdravili “čebeli” in na oder povabili čebelarko go. Malči Božnar, ki je otrokom na prijazen in zanimiv način predstavila življenje čebel. Skozi pogovor so izvedeli, zakaj so čebele pomembne, kako nastane med in kaj pomeni biti čebelar.
Poseben trenutek dneva je bilo tudi okušanje medu in medenih izdelkov. Otroci so imeli priložnost poskusiti različne vrste medu – cvetlični, višnjev, akacijev in čoko med ter spoznati, da se med razlikuje po barvi, okusu in vonju. Poleg medu so okušali tudi medenjake in medene bonbone, ki nam jih je podarilo Čebelarstvo Božnar. Degustacija je bila pravi užitek za male brbončice in je med otroki spodbudila veliko navdušenja in pogovorov o tem, kateri med jim je bil najbolj všeč.
Po predstavitvi so otroci imeli priložnost sodelovati v različnih senzoričnih in didaktičnih igrah na temo čebel. Zadali smo si skupno nalogo, da bomo s skupinskim sodelovanjem izdelali manjše hotele za žuželke, ki jih bomo obesili na drevesa pri čebelarskem domu. Na tak način se bomo zahvalili čebelam za njihovo marljivo delo in pokazali, da znamo tudi mi stopiti skupaj in sodelovati. Svetovni dan čebel je bil čudovita priložnost za učenje skozi igro, raziskovanje, okušanje, ustvarjanje. Verjamemo, da bodo otroci to doživetje dolgo nosili v spominu in z veseljem pripovedovali o njem tudi doma.

Anja Drobnič, vzgojiteljica