Kategorija: Šolstvo

  • Računalniške delavnice

    Računalniške delavnice

    Brezplačne računalniške delavnice v Društvu Upokoljencev Vrhnika, uspešno organizira Komisija za digitalno opismenjevanje.

    Zadnje dni v maju smo izvedli delavnice z naslovom  DIGITALNA ORODJA ZA ŽIVLJENJE IN DELO. Tudi tokratno izvedbo delavnic smo zaupali podjetju AGORA d.o.o. Parmova 53, Ljubljana, ki ima dolgoletne izkušnje na področju računalniškega izobraževanja. Mentor delavnic,  gospod Janko Lah, nas je ponovno navdušil s svojim pristopom pri izvedbi delavnic. Razen prejete skripte s podrobnimi razlagami vseh tematskih področij delavnic  smo prejeli tudi zvezek z vajami. Le ta je vsem udeležencem omogočil uspešno sledenje pri izvedbi delavnic in samostojno ponovitev vaj na svojem računalniku v domačem okolju.

    Udeležba na tokratnih delavnicah je zagotovila minimalno kvoto za organizacijo v dveh skupinah. Sama izvedba naslednjih delavnic postaja izziv za komisijo glede na odzivnost naših članov. Verjamemo da bosta jesenska termina, ki jih že zdaj napovedujemo, bolj obiskana in s tem še bolj uspešna.

     Želja in naloga komisije je, da čim več upokojencev uspešno obvlada digitalna orodja in pridobi specifična znanja in veščine. S spoznanjem uporabnosti pridobljenih znanj v vsakdanjem življenju se bomo uspešno vključili v današnji digitalni svet.

    Našo pot v prihodnost tlakujemo z digitalno pismenostjo.

    Zapis: Juso Islamović

    Komisija za digitalno opismenjevanje

                                 

  • Nobena noč ni tako zabavna kot tista v vrtcu

    Nobena noč ni tako zabavna kot tista v vrtcu

    Mesec maj je bil v vrtcu res nekaj posebnega – skupini Utrinki in Zvončki smo se odločili, da postanemo čisto pravi pustolovci! In ne, to ne pomeni, da smo šli kampirat na Aljasko. Odločili smo se, da en dan prespimo kar v vrtcu. Ja, prav ste prebrali – v pižamah, s svetilkami, zobnimi ščetkami in zelo resnimi kuharskimi ambicijami.

    Začelo se je, kot se spodobi: z dišečo kuhinjo, veliko moke in še več navdušenja. Sami smo si spekli kruh! No, skoraj sami. Morda smo malo preveč moke stresli na tla (in nase), ampak končni rezultat je bil fantastičen-okusen, hrustljav dišeč kruh… Komaj smo čakali na večerjo, da ga lahko poskusimo. Po kruhu se spodobi nekaj sladkega, zato smo se lotili vafljev. Zmes smo pripravili že dopoldne, po receptu, seveda, s peko pa smo pričeli, ko smo ostali v vrtcu sami, kar na spodnjem igrišču. Komaj smo dočakali, da so vzgojiteljice napekle dovolj vafljev, da smo se posladkali z njimi.

    Ko smo bili že pravi kuharski mojstri, smo si pripravili še večerjo. Vsak si je sestavil krožnik po svojem okusu. Nekdo je imel tri rezine sira in nič drugega, nekdo drug je sirom rekel »ne hvala« in si naredil sendvič s pašteto, papriko in jajčkom. Seveda pa je zraven vsem teknil že prej omenjeni slastni kruh. Gurmani smo pač različni!

    Pa da ne boste slučajno mislili, da smo ves dan samo pekli in jedli. O ne…Vse popoldne smo imeli ogromno časa za igro-tokrat je bilo naše celotno igrišče in idej za vragolije res ni manjkalo.

    Ko pa je padla noč, se je začelo čisto pravo detektivsko delo. S svetilkami v rokah smo iskali škratke po vrtcu in igrišču. Kje so se skrivali? To je še danes skrivnost. Morda pod grmom. Morda v kuhinji, kjer so pojedli ostanke vafljev. Morda… so bili čisto nevidni! Ampak mi smo jih iskali, čisto do zadnje baterije.

    Po razburljivem večeru je prišel čas za umivanje zob. Nekateri smo si zobe umivali kot profesionalci, drugi pa smo bolj umili umivalnik. Ampak šteje trud, kajne?

    Nazadnje smo se v pižamah zleknili na svoje ležalnike. Nekateri smo zaspali takoj, drugi šele po tem, ko smo vprašali desetkrat, kdaj pride zajtrk. In ko smo naslednje jutro odprli oči, je bil vrtec še vedno tam – in naš kruh še vedno dišeč.

    Medtem, ko smo mi sladko spali, so vzgojiteljice Katarina, Tina, Nika, Ana in Mojca dežurale kot prave taborske čuvajke. Na svojih prenosnih posteljah so poslušale vsak šum, vsak obrat ležalnika, vsak potihnjen “moram lulat”. Nekajkrat so preverile, če kdo slučajno spi z nogami na blazini, pa če so vse odejice na pravem mestu. Skratka – spanec je bil bolj pogumen kot globok. Zato ni čudno, da so bile naslednje jutro – hm – rahlo podobne »pomečkani« verziji samih sebe. A vseeno nasmejane in srčne kot vedno.

    Noč v vrtcu ni bila samo zabavna, ampak tudi poučna. Naučili smo se peči, iskati škratke, se umivati (no, vsaj malo) in predvsem – da je včasih najboljše spanje tisto, ki ga deliš s prijatelji.
    Utrinki in Zvončki poročamo: naj se nočne dogodivščine še kdaj ponovijo!

     

     

     V imenu Utrinkov, Zvončkov in škratkov vtise zapisala Mojca Gerbec

  • Dobrofest – dobrovoljni dan za male in velike

    Dobrofest – dobrovoljni dan za male in velike

    V četrtek, 29. maja 2025, je na igrišču vrtca Dobrova potekal Dobrofest – živahna in srčna prireditev, ki je nastala v okviru Sklada vrtca Dobrova. Dogodek je združil otroke, vzgojitelje in starše v praznovanju ustvarjalnosti, sodelovanja in skupnih vrednot. Pripravljen je bil pester program z različnimi tematskimi kotički, ki so navdušili številne obiskovalce. Otroci so se lahko uredili v frizerskem kotičku, pobližje spoznali osnovne veščine prve pomoči, si poslikali obraz ter uživali v predstavitvah gasilcev in čebelarjev. Vsak kotiček je bil poučen in hkrati zabaven – prava kombinacija za radovedne otroške glavice. 
    Posebno pozornost so pritegnile tudi stojnice z izdelki, ki so jih otroci skupaj z vzgojiteljicami ustvarjali v tednih pred dogodkom. Barvite umetnine, ročno izdelani okraski in uporabni predmeti so hitro našli svoje nove lastnike – starše, stare starše in druge obiskovalce, ki so s tem podprli vrtec in otroško ustvarjalnost. Za dodatno razvajanje brbončic je poskrbela prodaja sveže pokovke in osvežilne limonade. 
    V vrtcu Dobrova posebno pozornost namenjamo tudi vzgoji za trajnostni razvoj. Zato nas je še posebej razveselilo, da so številni otroci in starši na prireditev prišli peš, s kolesi ali s skiroji – s tem pa prispevali k čistejšemu okolju in spodbujali zdrav način življenja. 
    Dobrofest ni bil le prijetna prireditev – bil je dokaz, kako veliko lahko dosežemo, ko stopimo skupaj. Vzgojiteljice in starši so z zavzetim sodelovanjem ustvarili dogodek, ki bo otrokom še dolgo ostal v spominu.

    Vzgojiteljice vrtca Dobrova

     

     

     

     

     

  • Šolsko dvorišče odeto v pisane barve

    Šolsko dvorišče odeto v pisane barve

    »Delavnico risanja po asfaltu tradicionalno organiziramo ob občinskem prazniku. Vsakič znova nas preseneti otroška ustvarjalnost, ki na asfaltu pričara čudovite motive,« je povedala Anica Vengust, predsednica KUD Kosec. Dogodek, ki je bil zaradi slabega vremena dvakrat prestavljen, je ob tretjem poskusu končno zaživel. Sonce se je prikazalo ob pravem času, otroci pa so z navdušenjem poprijeli za krede in začeli ustvarjati. Na asfaltu so nastajale podobe pisanih metuljev, ptic, svetilnikov in drugih motivov, ki so pričarali vzdušje bližajočih se poletnih počitnic. 
    Delavnico je vodila Draga Davitkova, ki je otroke uvodoma spodbudila k sproščenemu ustvarjanju in jim predstavila letošnjo temo. Učenci prve triade so s svojo domišljijo napolnili prostor in pokazali, da kljub dežnim oblakom barve nikoli ne zbledijo. Ob koncu jih je sicer spet ujela ploha, ki je zabrisala del stvaritev, a zadovoljstva med mladimi ustvarjalci ni mogla izprati. 
    Kot simbolično nagrado so vsi sodelujoči razredi prejeli semena sončnic, ki jih bodo posadili in jeseni opazovali, kako krasijo učilnice. Hkrati bodo sončnice služile kot pomemben vir hrane za čebele, ki jih želimo v lokalnem okolju še posebej varovati. 
    »Hvaležni smo tudi učiteljicam podaljšanega bivanja, ki so z veliko zavzetostjo podprle projekt ter s svojo spodbudo in sodelovanjem omogočile, da so otroci v ustvarjanju resnično uživali,« so še dodali v KUD Kosec.

    Vesna Lovrenčič
    Foto: KUD Kosec

  • Otroci skozi pravljico spoznavali kačjega pastirja Vita

    Otroci skozi pravljico spoznavali kačjega pastirja Vita

    Pravljica o drobnem, a pogumnem kačjem pastirju Vitu je otroke popeljala v čarobni svet narave – med travnike, ob vodne površine in pod sončne žarke. Pripoved, prilagojena njihovi starosti in prežeta s poučnim sporočilom, je pritegnila njihovo pozornost in spodbudila domišljijo. Po poslušanju zgodbe so otroci svojo ustvarjalnost izrazili še likovno. Na delavnici so nastajali barviti kačji pastirji. 
    Kačji pastir ima v občini Log-Dragomer poseben pomen – pojavlja se namreč tudi na občinskem grbu in zastavi. Tako so se otroci poleg doživljanja pravljice in narave na igriv način srečali tudi s simboli lokalne skupnosti ter se še tesneje povezali z okoljem, v katerem odraščajo. 
    Projekt, ki otrokom ponuja kakovostne kulturne vsebine, bogati njihov ustvarjalni svet ter jih spodbuja k izražanju, se bo nadaljeval tudi v prihodnje.

    Vesna Lovrenčič
    Foto: Arhiv KUD Kosec in Vrtca Log-Dragomer

  • Ko skupaj zbiramo, skupaj naredimo nekaj dobrega

    Ko skupaj zbiramo, skupaj naredimo nekaj dobrega

    Tudi v letošnjem šolskem letu smo na OŠ Polhov Gradec dokazali, da znamo stopiti skupaj za dober namen. V šolskem letu 2024/2025 smo v zbiralni akciji starega papirja zbrali kar 29.900 kg starega papirja. Za temi številkami se skriva veliko lepega truda: učenci, ki so papir pridno prinašali dan za dnem, starši, ki so pomagali zbrati in pripeljati, učitelji, ki so spodbujali in usmerjali … in prav vsi, ki ste sodelovali s srcem. 
    Če pogledamo malo statistike za nazaj: 
    ·         v šolskem letu 2022/2023 smo skupaj zbrali 23.400 kg, 
    ·         v letu 2023/2024 pa smo s skupnimi močmi zbrali kar 31.500 kg.

    Vsak kilogram šteje. A še bolj kot to šteje dejstvo, da znamo stopiti skupaj, da otroke učimo skrbi za okolje in da z zgledom kažemo, kako lahko majhni koraki vodijo do velikih sprememb.

    Nastja Mihovec

  • Noč v vrtcu

    Noč v vrtcu

    V četrtek, 22. maja 2025, smo v vrtcu preživeli posebno noč. Na ta dan so se otroci iz skupine Metulji in najstarejši otroci iz skupine Čebele v vrtec vrnili nazaj ob 17. uri.

    Z nahrbtniki in blazinami pod roko smo se odpravili v skupino Metuljev, kjer so nas že čakali pripravljeni ležalniki. Ko so bile najljubše igrače pripravljene na ležalniku za počitek, smo se odpravili v skupino Murnov.

    Večer smo začeli s predstavo Škrat Kuzma dobi nagrado. Po ogledu predstave smo se o njej pogovarjali ter zapeli pesem Enkrat je bil en škrat. Sledila je likovna delavnica, kjer so otroci izdelovali škratke iz papirja.

    Prišel je čas za večerjo. Večina otrok se je razveselila svojega priljubljenega prigrizka – hot doga. Po večerji je k nam v vrtec prišel nekdo, ki ima gozd zelo rad in je v njem že kot otrok preživel veliko časa, gozdovnik Primož Bizjan. Z njim smo se odpravili na nočni sprehod na Luparjev grič. S seboj smo vzeli naglavne ali ročne svetilke. In šele ko je bilo okoli nas že zelo temno, smo jih prižgali. Ob njihovi svetlobi smo opazovali življenje v nočnem gozdu. Srečali smo žabo, največjega hrošča pri nas, polža, deževnika … Z dežniki in pelerinami smo se podali skozi gozd. V objemu gozda smo si vzeli čas in mu v tišini in temi prisluhnili. Dežne kapljice so vztrajno padale na naše dežnike tako, da je okoli nas odmevala njihova pesem in preglasila zvoke nočnega življenja v gozdu. Bogatejši z novo izkušnjo smo spet prižgali svetilke in se napotili nazaj proti vrtcu. Ura je že zdavnaj odbila deset zvečer, ko smo se vrnili v vrtec. Poslovili smo se od Primoža, slekli mokra oblačila in se preoblekli v pižame. Posladkali smo se še s palačinkami, si umili zobe ter počasi, ob pravljici in umirjeni glasbi, utonili v spanec. Noč je minila mirno. Kljub pozni uri, ko smo šli spat,  so se prvi otroci začeli prebujati že ob malo po šesti uri zjutraj. Malo pred sedmo uro so vstali vsi otroci, ki so se do takrat že prebudili, si umili zobe ter se preoblekli ter se podali v sosednjo igralnico novim dogodivščinam naproti.

    Po dolgem času smo v vrtcu spet imeli noč v vrtcu. Upamo, da je tudi ta otrokom ostala kot prijeten spominu v mozaiku lepih trenutkov v vrtcu.

     

    Barbara Čepon

  • Igre z vodo v prvem razredu

    Igre z vodo v prvem razredu

     

    Bobek je rad s svojim čolničkom drsel po jezeru. Nekega dne je z njim želelo na plovbo več živali. Bobek je za vsakega našel prostor na svojem čolničku, le medved je bil zanj premočan. Hm, Bobkov čolniček ni zdržal tovora in živali so tuhtale, kako bi skupaj preživele čas ob jezeru. S sodelovanjem so našle odlično rešitev za vse.

    Sporočilo pravljice naše izjemne pravljičarke Anje Štefan  Bobek in barčica je bilo vodilo ponedeljkovega športnega dne. Sodelovali bomo!

    Razdelili smo se v tri ekipe: natakarji, perice in zdravniki. V vsem smo se preizkusili. Natakarji so si najprej skuhali zelenjavno juho. Igra nas je dobro ogrela, da smo postali hitri natakarji, ki smo juho v lončku pretočili v plastenko. Tudi spretni, slepi in štirinožni natakarji smo bili. Tekočina v lončku je na različne načine potovala v plastenko. Na hrbtu je bil naš največji izziv.

    Perice  so bile najprej nagajive in so si izmikale perilo. Najbolj nagajiva si je izborila največ kosov perila. Tega so potem obešale spretne, pa hitre in poskočne perice. V izziv nam je bilo, ko smo v paru z zavezanimi nogami najspretneje izobesili perilo.

    Zdravniki so najprej klicali svoje paciente. Pomagali so jim tako, da so z brizgalko vnesli zdravilo pacientom. No, ne prav zares. Zdravilo v brizgalki  je bila voda in pacienta je predstavljala plastenka. Tudi teren je postajal zahtevnejši za zdravniške misije. Najbolj navdušujoč izziv za nas je bil, ko smo prečrpavali zdravilo. Takrat smo s slamico zajeli vodo in jo prenašali do plastenke in se trudili, da bi prvi dosegli polovico napolnjene rezerve zdravila.

    Natakarji, perice in zdravniki smo ves čas zelo sodelovali med seboj. Veselili smo se, ko nam je uspelo premagati najtežje izzive in  obenem smo se močno zabavali.

     

    Zapisali učenci 1. a in 1. b z učiteljicami Mojco, Tanjo in Ireno.

  • Praznovanje svetovnega dneva čebel

    Praznovanje svetovnega dneva čebel

    Ob svetovnem dnevu čebel, ki ga praznujemo 20. maja, smo v Vrtcu Polhov Gradec pripravili poseben dan, posvečen tem izjemno pomembnim in marljivim žuželkam. Otrokom smo želeli približati svet čebel ter jih spodbuditi k spoštovanju narave in razumevanju pomena opraševalcev za naše okolje.
    Dan smo začeli s kratko igrano igrico, kjer sta nas pozdravili “čebeli” in na oder povabili čebelarko go. Malči Božnar, ki je otrokom na prijazen in zanimiv način predstavila življenje čebel. Skozi pogovor so izvedeli, zakaj so čebele pomembne, kako nastane med in kaj pomeni biti čebelar.
    Poseben trenutek dneva je bilo tudi okušanje medu in medenih izdelkov. Otroci so imeli priložnost poskusiti različne vrste medu – cvetlični, višnjev, akacijev in čoko med ter spoznati, da se med razlikuje po barvi, okusu in vonju. Poleg medu so okušali tudi medenjake in medene bonbone, ki nam jih je podarilo Čebelarstvo Božnar. Degustacija je bila pravi užitek za male brbončice in je med otroki spodbudila veliko navdušenja in pogovorov o tem, kateri med jim je bil najbolj všeč.
    Po predstavitvi so otroci imeli priložnost sodelovati v različnih senzoričnih in didaktičnih igrah na temo čebel. Zadali smo si skupno nalogo, da bomo s skupinskim sodelovanjem izdelali manjše hotele za žuželke, ki jih bomo obesili na drevesa pri čebelarskem domu. Na tak način se bomo zahvalili čebelam za njihovo marljivo delo in pokazali, da znamo tudi mi stopiti skupaj in sodelovati. Svetovni dan čebel je bil čudovita priložnost za učenje skozi igro, raziskovanje, okušanje, ustvarjanje. Verjamemo, da bodo otroci to doživetje dolgo nosili v spominu in z veseljem pripovedovali o njem tudi doma.

    Anja Drobnič, vzgojiteljica

  • Izlet z zgodovinskim krožkom

    Izlet z zgodovinskim krožkom

    V soboto, 12. aprila 2025, smo se z zgodovinskim krožkom OŠ Polhov Gradec odpravili na tradicionalno spomladansko ekskurzijo v soseščino. Letos smo zopet obiskali Hrvaško. Prek Štajerske smo se pripeljali v Obsotelje in si na hrvaški strani ogledali Muzej neandertalca v slikovitem malem mestecu – Krapini. Navdušili so nas izvirna postavitev razstave s poudarkom na razvoju živih bitij in človeka ter opisu proučevanja človeške preteklosti. Ob muzeju so sprehajalne poti, ki obiskovalce vodijo do kraja, kjer so pred 120 leti izkopali prve ostanke neandertalcev, predhodnikov današnjega sodobnega mislečega človeka (homo sapiens sapiens).
    Sončen dan se je nadaljeval z obiskom hrvaške prestolnice – Zagreba. Sprehod po starem mestnem središču s Kaptolom in Gornjim gradom je vrhunec dosegel v Mestnem muzeju, kjer z mnogimi arheološkimi ostanki in drugimi materialnimi viri osvetlijo zgodovino tega starega mesta. Po muzeju nas je vodila prijazna vodička, ki nam je kot zanimivost povedala tudi to, da je direktorica njihovega muzeja Slovenka. Tudi prosti čas v mestu smo s pridom izkoristili za okrepčilo in počitek.
    Iz sosednje Hrvaške smo se vrnili polnih novih spoznanj ter dobre volje zaradi prijetne družbe, z željo, da se tudi drugo leto odpravimo na raziskovanje bližnjih dežel. Takrat nas bo pot popeljala na sever!

    Simon Purger