Kategorija: Novice

  • Srečanje z avtorico, ki postane vsaj za en večer nova prijateljica

    Srečanje z avtorico, ki postane vsaj za en večer nova prijateljica

    Gospa je bila rojena v Trstu leta 1939 in se vse do današnjih dni odlično spominja časov, ki jih je kot otrok preživela med Slovenci v Italiji v času, ko so fašisti že krepili svoj vpliv, pouk je tudi v slovenskih šolah potekal v italijanskem jeziku, doma pa so za zaprtimi vrati hiš ljudje uporabljali materin jezik, torej so govorili slovensko. Otroci so težko razumeli, zakaj je doma vse tako preprosto, v trgovini, pekarni, na tržnici pa so ljudje govorili italijansko, otrokom še nepoznan jezik. Moške so pogosto mobilizirali ali celo zaprli in ženske so morale poskrbeti za materialno in socialno varnost družin, vzgojo otrok in pri njih, kjer so pridelovali zelenjavo, ki so jo prodajali na tržnici, tudi skrb za delo na njivah. Živeli so pri Svetem Ivanu, o kraju pišejo tudi drugi avtorji iz zamejstva. Avtorica pa več v delih Mandrija in P;nče, a ste  o tem ste že veliko lahko prebrali, ko se je pisateljica predstavila na Vrhniki.
    Evelina je maturirala v Trstu, diplomirala v Ljubljani in kar nekaj časa preživela med Ljubljano in Trstom tudi kasneje po končanem študiju. Dobro pozna življenje tržaških Slovencev in težave, s katerimi se srečujejo tudi dandanes. Pripovedovala nam je o težavah z rojstno domačijo, ki se ji je morala odpovedati, saj tam danes novogradnje služijo interesom tistih, ki imajo moč in denar. Pogovarjali smo se o šolanju slovenskih otrok v zamejstvu  danes in izvedeli marsikaj zanimivega ne le iz profesionalnega obdobja, temveč življenja žene, matere, intelektualke, literarne ustvarjalke in kritične opazovalke razmer v današnjem času.  Veliko let je delala v mladinskem programu Televizije Slovenija in napisala preko 70 scenarijev za oddajo Radovedni Taček. Veliko del je napisala za otroke ter jim v svojih delih približala življenje v tržaškem okolju. Še vedno piše. Močno jo je prizadelo dogajanje v Gazi in v Ukrajini in ti dogodki so jo vzpodbudili, da piše spet tudi o dogajanju med Slovenci v Italiji v času okupacije. Kako hitro je minil čas, smo ugotovili, ko smo se poslavljali. Neverjetno čila gospa pri poznih osemdesetih, pronicljiva, kritična in ustvarjalna je v vseh nas zapustila prijetne in nepozabne občutke. Naša mentorica se ji je kasneje pisno zahvalila in prejeli smo sledeč odgovor: »Draga gospa Alenka Logar Pleško!     Hvala vsem za prijetno druženje. Počutila sem se, kot da bi prišla med prijatelje, s katerimi se lahko odkrito pogovoriš. Ljubica mi je povedala, da je bil vaš oče dr. Tine Logar. Bil je moj profesor in ostal mi je v lepem spominu. Prisrčen pozdrav članicam in članom bralnega društva. Zelo bogati ste in verjamem, da bogatite vse okrog sebe. Evelina Umek”

    V maju smo brali tudi delo Liu Zakrajšek z naslovom Zajtrk prvakinj. Avtorica je pesnica, pripovednica in prevajalka. Sodi med mlajše avtorje in to je njen prvi roman. Vsebina se je močno dotaknila mnogih bralcev, saj nam pisateljica v svojem prvencu na doživet, dinamičen in realističen način opisuje stisko treh mladih deklet, ki se mesečno borijo s tem, kako zagotoviti denar za pokritje najemnine za sobo. Živijo v majhni podstrešni sobici, vse prej kot primerni za normalno življenje in študij. Preživljale so se v glavnem kot hostese in z drugimi priložnostnimi deli preko študentskega servis. Opisuje njihovo delo, konflikte, težave usklajevanja dela in študija in še marsikaj, s čimer se dnevno srečujejo. Piska nas opozarja preko literarnega dela na težave mlajše generacije, ki šele vstopa na trg dela.  Težave kot so prekarnost,  slabo mentalno zdravje, osamljenost, vedno večja razredna segregacija, visoke cene nepremičnin in številne težave nepremičninskega trga spremljajo mlade po zaključku šolanja in zanesljivo vplivajo na njihov položaj v družbi. Branje je tekoče, zanimivo, všečno  in v bralcu odpira vedno nova vprašanja, zakaj družba ob vedenju za vse te težave ne napravi koraka v pravo smer. 
    Pred nami so počitnice, časa za branje bo veliko. Prebrskajte med naslovi slovenskih avtorjev, za vsakega, še tako zahtevnega bralca, je možnosti izbire  dovolj. S knjigo v roki  pa v  senco in na ležalnik. Zdravo, poceni, zabavno in koristno, poskusite. S krožkom nadaljujemo v jeseni.

    Dragica Krašovec

     

  • Izlet v Mestni gozd Panovec pri Novi Gorici in Samostan Kostanjevica nad Novo Gorico

    Izlet v Mestni gozd Panovec pri Novi Gorici in Samostan Kostanjevica nad Novo Gorico

    V maju smo se odpeljali na naravovarstveni izlet PD Vrhnika v smeri Nove Gorice in kmalu za naseljem Ajševica zapustili avtobus ter vstopili na Gozdno učno pot Panovec  v Mestnem gozdu Panovec na obrobju mesta Nova Gorica. Takoj na začetku poti smo obstali ob gozdarski koči in se zazrli v košato krošnjo mogočnega doba (vrsta hrasta), samo par korakov dalje pa so našo pozornost pritegnili tulipanu podobni rumenozeleni cvetovi drevesa tulipanovec.

    Tulipanovec – listi in cvet

    Dalje po poti smo občudovali visoka drevesa metasekvoje, kripotmerije, močvirskega taksodija, divje češnje, macesna, smreke, jelke, skorša, nešplje, bukve…  Na majhnem prostoru učne poti je zabeleženih petintrideset drevesnih vrst, od tega je polovica tujerodnih, v celotnem gozdu Panovec pa raste štirideset domačih in šestdeset tujerodnih dreves, ki večina izhajajo iz Severne in Srednje Amerike, so hitrorastoča in so bila cenjena zaradi lesa, uporabljenega v stavbarstvu, ladjedelništvu, mehkejše vrste  pa v rezbarstvu, za izdelavo pohištva in glasbil.

    Drevored metasekvoj

    Med hojo po gozdnih poteh so nam visoke krošnje delale senco, mi pa smo se čudili bogatim rastiščem lobodike in bodike, ki so jo ponekod še krasili drobni rdeči plodovi, ki jih ptice niso pozobale, saj je gozd zavetje za številne ptice in dvoživke; tu so našle svoj prostor tudi zakonsko zaščitene laške žabe.

    Prva omemba Panovca sega v leto 1001, med prvo svetovno vojno  je preko njega dve leti potekala prva bojna linija, na kar nas je opozoril spomenik iz 1. svetovne vojne. V 2. svetovni vojni so gozd spet nenačrtno izsekavali, po kapitulaciji Italije in po vojni se je vršila obnova gozda.

    Zgodovina Mestnega gozda Panovec

     Zaradi svoje lege je Panovec pomemben tudi za prebivalce Nove Gorice in okoliških krajev, saj so v njem trim steze, tekaške in druge poti, tako da je Panovec postal leta 2009 gozd s posebnim pomenom.

    Naša pot se je zlagoma spustila do kanala, sprehodili smo se do Supernove in nazaj na pot proti Samostanu Kostanjevica nad Novo Gorico, kjer smo si z lokalno vodnico ogledali bogato notranjost cerkve,  knjižnico Stanislava Škrabca s zanimivo zbirko 32 prvotiskov, med njimi je tudi prvotisk Zimskih uric  Adama Bohoriča iz leta 1584.

    Škrabčeva knjižnica- bogata zbirka starih knjig

    Skozi nasad vrtnic burbonk, koder smo se skoraj zgubili med občudovanjem barv in vonjev žlahtnih cvetov, smo se zbrali še pred vhodom v grobnico, se pomaknili do sarkofagov zadnjega francoskega kralja Karla X. in njegove družine, ki je na Kostanjevici našla zadnje prebivališče.

    Ena od še cvetočih plezalk – vrtnic burbonk

    Na ploščadi pred samostanom je rahlo rosilo, mi pa smo zadihali s polnimi pljuči in se hitro spravili v avtobus. Počasi smo zapuščali Kapelo, dež pa je sunkovito močil okna avtobusa, kot bi hotel reči, dovolj časa sem vas čakal, zdaj je pa dovolj, toda avtobus se ni oziral na ropotanje dežja in nas je hitro ter varno pripeljal domov.

    Zapisala: Marija Dolinar, fotografije: Sončki in Barjani

  • Dobro obiskana Flancarija in bolšji sejem v Dragomerju

    Dobro obiskana Flancarija in bolšji sejem v Dragomerju

    Sredi maja so v KUD Kosec ponovno pripravili tradicionalno Flancarijo, ki je bila tudi letos organizirana vzporedno z bolšjim sejmom. Dogodka, ki sta namenjena izmenjavi sadik ter prodaji rabljenih predmetov, sta se odvila pred Domom krajanov v Dragomerju, kjer jih je gostoljubno sprejelo Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer. “Na tem mestu se zahvaljujemo za posluh in razumevanje tako PGD Dragomerju kot balinarskemu društvu. Prostorna lokacija z mizami in klopmi se je izkazala za popolno, Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, čeprav je veter v večernem času nekoliko pokvaril razmere za daljše druženje,« je pojasnila predsednica KUD Kosec, Anica Vengust.  
    Dogodek velja za enega najuspešnejših v okviru Zelemenjalnih pobud, kar potrjuje tudi letošnji obisk. Obiskovalci so množično izmenjevali sadike različnih vrst zelenjave in zelišč, med drugim paradižnik, papriko, rabarbaro, bučke, cvetačo in drobnjak, na voljo pa so bile tudi sadike cvetja. »Vsak vrtnar, ki vzgaja svoje sadike, ve, da bodo viški sadik našli varne roke in vrtove, namesto da bi končali na odpadu,« so še dodali pri KUD Kosec.
    Vzdušje je dopolnjeval bolšji sejem, kjer so sodelujoči ponujali najrazličnejše rabljene predmete – od kuhinjske posode, knjig in igrač do klobukov, nakita in vrtnarskih pripomočkov. “. Prodaja je lepo stekla in prodajalci so bili zadovoljni. Prav vsi pa smo se strinjali, da je bolje, da se stvari ponovno uporabijo, kot da se zavržejo.” Organizatorji so zadovoljni z obiskom in potekom sejma, a obenem poudarjajo, da se potencial dogodka še ni v celoti uresničil: »Dogodek je bil dobro obiskan, vendar menimo, da bolšji sejem še ni zaživel v svoji popolni luči.«
    Po njihovih besedah je naslednji bolšji sejem predviden maja prihodnje leto, ko po pomladanskem čiščenju običajno v stanovanjih najdemo kup uporabnih odvečnih predmetov. V ospredju ostaja temeljno sporočilo dogodka: sodelovanje pomeni prispevek k zmanjševanju količine odpadkov, saj se uporabne stvari ponovno vključujejo v tok uporabe – bodisi z menjavo, prodajo ali podaritvijo.
    Oba dogodka je spremljal tudi brezplačen servis koles, ki ga je omogočilo Komunalno podjetje Vrhnika. Tudi letos se je storitev izkazala za zelo iskano. Mojster Boštjan Rode je imel, kot so povedali organizatorji, »polne roke dela«. Kolesarji so svoje jeklene konjičke odpeljali domov zadovoljni, saj so bile napake odpravljene hitro in učinkovito.
    Organizatorji upajo, da bodo ti dogodki tudi v prihodnje krepili vezi v skupnosti ter spodbujali k odgovornemu ravnanje s predmeti. Prihodnost tovrstnih dogodkov ostaja odvisna predvsem od aktivnega sodelovanja občanov.

    Vesna Lovrenčič
    Foto: KUD Kosec

  • Priključek Dragomer tik pred odprtjem

    Priključek Dragomer tik pred odprtjem

    Dela na težko pričakovanem avtocestnem priključku Dragomer so v zaključni fazi. Če se v teh dneh vozite po območju med Lukovico in Vnenjimi Goricami lahko na poti opazite številne gradbene stroje, ki na tem območju zaključujejo gradbena dela. Dela potekajo nemoteno, kar je dober obet za skorajšno razbremenitev prometa na območju Občine Log – Dragomer in Občine Brezovica. Iz službe za komuniciranje DARS so za Naš časopis pojasnili, da se trenutno zaključujejo ključni gradbeni segmenti: “Dokončuje se nadvoz prek avtoceste, prav tako dela na krakih priključka in križiščih ter povezovalni cesti proti Vnanjim Goricam,” so zapisali. Urejajo tudi regionalno cesto Brezovica–Vrhnika, lokalne ceste in poljske poti. Vzporedno pa poteka še postavitev protihrupnih ograj, varnostnih ograj, ograj za zaščito proti divjadi ob avtocesti ter vertikalne in horizontalne signalizacije vseh novozgrajenih cest, ki so ključni za varno uporabo novega priključka. 

     

    Zaradi barjanskih del je šlo počasneje  -projekt se je nekoliko zamaknil 

    Po podatkih Dars se dela odvijajo skladno z aktualnim terminskim planom napredovanja del. Prvotno bi moral biti priključek zaključen do februarja, a so nenosilna barjanska tla pripravljalca dokumentacije in izvajalca presenetila v tolikšni meri, da je bilo treba končanje projekta zamakniti za nekaj mesecev. “Med izvajanjem je bilo ugotovljeno, da se območje nenosilnih tal razteza na širšem območju, kot je bilo predvideno s projektno dokumentacijo, zato so se preverile dodatne možnosti izvedbe izboljšave temeljnih tal.” Zaradi slabše nosilnosti barjanskih tal je bilo treba uporabiti posebno tehniko vibriranih gruščnatih slopov na visokih nasipih tudi na ožjem območju severno in južno od avtoceste oziroma nadvoza, zaradi ćesar se je podaljšal rok izvedbe, so še dodali v Slušbi za komuniciranje.

     

    Odprtje že julija, zadnji posegi avgusta

    Uradno odprtje priključka je predvideno sredi julija, po zaključenem komisijskem pregledu. Vendar pa to še ne bo pomenilo konca vseh del. Preostanek – ureditev križišča pred nivojskim prehodom železniške proge v Vnanjih Goricah ter preureditev komunalnih vodov – bo predvidoma zaključen do sredine avgusta. “ Za izvedbo del na križišču ob prehodu čez železniško progo je namreč potrebna popolna zapora državne ceste R3 Brezovica–Podpeč. Upravljalec DRSI (Direkcija RS za infrastrukturo) je zaradi velikih prometnih obremenitev te ceste postavil zahtevo, da je popolno zaporo mogoče odobriti le ob predhodni preusmeritvi prometa na novozgrajeni AC priključek. Postavila se bo popolna zapora na odseku ceste R3 Brezovica–Podpeč, tako da bo omogočena izvedba del na predmetnem območju.” Sledil bo še komisijski pregled in predaja celotnega odseka v promet.

     

    V času gradnje so predvidene posamezne zapore cest. “O točnih terminih in poteku prometa javnost redno obveščamo prek naših tedenskih prometnih napovedi,” poudarjajo na DARS.

     

    Tehnični in logistični izzivi – projekt pod posebnim nadzorom

    Kot so nam pojasnili naši sogovorniki so se pri izvedbi projekta srečali z dvema zahtevnejšima gradbenima izzivoma, in sicer gradnjo nadvoza nad prometno izjemno obremenjeno avtocesto in gradnja na mehkih barjanskih tleh, ki se pod obremenitvijo posedajo. “Pri gradnji nadvoza smo morali zagotoviti nemoteno prometno pretočnost in varnost uporabnikov avtoceste. Dela smo zato izvajali fazno, z nočnimi zaporami in ob ustrezni prometni signalizaciji ter v sodelovanju tudi s policijo. Poseben poudarek je bil na varnosti delavcev in natančnem usklajevanju delovnih aktivnosti, da bi čim bolj skrajšali čas motenj,” so izpostavili.

    Pri stabilizaciji tal pa so uporabili gruščnate (gramozne) pilote, ki zagotavljajo prenos obtežb na globlje in bolj nosilne plasti tal ter hkrati omogoča dreniranje podlage. “Postopek je vključeval vgradnjo grušča v predhodno vrtane vertikalne odprtine, kar je izboljšalo nosilnost tal in povečalo konsolidacijo podlage. Izvedbo smo sproti nadzorovali z geotehničnim monitoringom in meritvami posedkov,” še razlagajo v Službi za komuniciranje Dars. 

     

    Priključek bo prinesel številne koristi
    Po zaključku del naj bi bila bistveno izboljšalna prometna varnost in pretočnost. “Z izgradnjo priključka bodo prebivalci občine pridobili pločnike, javno razsvetljavo in varne prehode za pešce, kar bo pomembno prispevalo k večji varnosti v prometu,” je pred časom za Naš časopis poudaril župan Stanovnik. Gradnja priključka že vpliva na rast cen nepremičnin v okolici, kar ustvarja dodatne možnosti za gospodarski razvoj. Župan upa, da bo občina z novim infrastrukturnim projektom uspela oživiti tudi dolgo načrtovano poslovno cono, ki bi prinesla dodatne priložnosti za lokalno gospodarstvo.

     

    Projekt poleg gradnje avtocestnega priključka obsega še gradnjo ceste čez Barje do Vnanjih Goric, ki bo promet iz Vnanjih ter Notranjih Goric, Preserja, Podpeči, Rakitne in ostalih okoliških krajev preusmeril na novi priključek ter tako razbremenil državne ceste skozi Brezovico, kjer se v jutranjih inj popoldanskih konjicah po polžje premikajo trume vozil.

     

    V. L.

    Foto: Občinska uprava Občine Log – Dragomer in V. L. 

     

  • Vandrovke smo obiskale Begunje – grad Kamen

    Vandrovke smo obiskale Begunje – grad Kamen

    Po deževnem torku v mesecu maju nas je prvi torek, 3. 6. 2025, razveselil z sončnim jutrom. Zbrana pohodna skupina Vandrovke smo se z vodnikoma Jožetom in Frenkom odpeljali proti Begunjam in gradu Kamen.  

    Najprej je sledila jutranja kava in potem lahek vzpon skozi gozd, ki nam je prijazno ponudil zeleno senco dreves in zaščito pred soncem. Mir, žvrgolenje ptic in ob poti na drevesa pripete pesmi naših pesnikov so tako navdihnile našo Majdo, da smo pod njenim vodstvom tudi zapele. Opazovale smo cvetočo materino dušico, krvomočnico, papeževo svečo, orlico. Prečkale smo tudi strmo pobočje, imenovano melišče, ki nastane s krušenjem skale in kopičenjem drobnega kamna.

    Kaj kmalu smo prispele do razvalin gradu Kamen, ki je bil sezidan na manjši vzpetini in je bil nekoč v lasti različnih plemiških družin, ki so ga postopoma širile in utrjevale. Grad je bil dokončno opuščen v 18. stoletju. Njegovi kamniti zidovi so široki kar dva metra. 

    Vhod v grad je bil skozi dvižni most ob zidanem dvorišču. V notranjosti dvorišča je bila shramba, kuhinja, prostori za služinčad. V višjih nadstropjih so bile gosposke sobe in spalnice. Lastniki niso prebivali v gradu, ampak so ga upravljali s pomočjo kastelanov ali gradnikov.

    Po končanem ogledu je sledila malica iz nahrbtnika in nadaljevanje pohoda ob potoku in po delno asfaltirani cesti mimo grobišča talcev 2. svetovne vojne do doma v Dragi. 

    V prijetni senci in krajšemu postanku smo se zadovoljni odpravili proti avtobusu in zaključili današnji torkov pohod.

    Vandrovke, dobro se odpočijte, da se naslednjič zberemo v čim večjem številu, saj nas takoj v začetku septembra čaka prvi zunanji pohod po čudoviti naravi.  

    Vodnikoma Frenku in Jožetu ter vsem ostalim pohodnim skupinam lepo poletje in varen korak.

    Posebej pa hvala Elici za vso njeno organizacijo in čas.

    Zapis in foto: Vesna Stare

  • Novost – knjižnica pod krošnjami

    Novost – knjižnica pod krošnjami

    Društvo DVIG je ob praznovanju občinskega praznika in v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika 24. in 25. maja gostilo Knjižnico pod krošnjami (KPK) – dogodek, ki na sproščen način spodbuja branje v naravi. V posebno zavetje dreves smo povabili predvsem otroke in njihove družine, ki so si lahko izbrali gradivo po svojih željah. Knjižne police in knjige za branje nam je posodila Cankarjeva knjižnica. Skupaj smo se potopili v čarobni svet knjig, prebrali slikanico in ustvarjali. Spremljevalci otrok so si lahko za branje izbrali knjige, razstavljene na policah.
    Knjižnica pod krošnjami je projekt zavoda Divja misel, ki ga je zasnovala direktorica Tina Popovič v letu 2004. V dvajsetih letih se je razširil v Mrežo bralnih prostorov na zelenih javnih površinah in je eden večjih projektov s področja promocije bralne kulture v Sloveniji. Zasnovan je kot prostor, kjer je branje dostopno vsem – brezplačno, odprto in brez obveznosti. Knjige so namenjene zgolj branju in listanju na lokaciji, izposoja ni mogoča.
    Raziskava PISA 2018 je pokazala, da so otroci, ki berejo za užitek, bolj motivirani za učenje, imajo širše besedišče, lažje razumejo kompleksna besedila in razvijajo kritično mišljenje. Bralna pismenost pomembno vpliva na otrokovo učno uspešnost, poklicno prihodnost in kakovost življenja, zato je vsak trenutek, preživet ob knjigi, dobra naložba v njihovo prihodnost.
    Oba dogodka, na Logu in v Dragomerju, sta potekala v sproščenem vzdušju in pritegnila, predvsem na Logu, lepo število obiskovalcev.
    Veseli smo, da smo s skupnimi močmi omogočili dostop do knjig v naravnem okolju in s tem spodbudili bralno kulturo v lokalnem prostoru.
    Knjižnica pod krošnjami se v Log – Dragomer vrne tudi prihodnje leto – se vidimo pod krošnjami!

    Karin Japelj, mentorica KPK v Občini Log-Dragomer

  • Na študijskem obisku Učnega poligona dr. Ane Vovk

    Na študijskem obisku Učnega poligona dr. Ane Vovk

    Letošnje študijsko leto smo v DVIG-u nadaljevali s ŠK Mi in podnebne spremembe, v katerem raziskujemo, kako lahko vsak sam/družina/soseska spremenimo način življenja v naši skupnosti  zato, da bi  prispevali h kakovostni  prehranski samooskrbi v času podnebnih sprememb. Naravne danosti v našem okolju nam to omogočajo. Ogledali smo si kar nekaj primerov dobrih praks, prebrali predstavitve ali spremljali video predavanja o primerih dobrih praks. Bralci Našega časopisa, ki spremljate  delo naše univerze za tretje življenjsko obdobje (na kratko U3), že poznate, kako poteka učenje v ŠK:  člani si ob podpori mentorice z licenco (Nika Gams) postavimo izobraževalne in akcijske cilje. S prvimi si člani ŠK določimo, kaj se želimo naučiti. Učimo se s študijem literature in z ogledi dobrih praks. 
    V maju 2025 smo obiskali Učni poligon za samooskrbo Dole pri Poljčanah. Na posestvu nas je sprejela prof. ddr. Ana Vovk, ustanoviteljica Učnega poligona, ki je nagrajen z nacionalno nagrado za drugo najboljšo učno pot v Sloveniji. Ana Vovk je vodilna slovenska strokovnjakinja na področju permakulture. Osnovno načelo permakulture, ki nam ga je povedala, je naslednje: »Z gojenjem rastlin zemljo bogatimo in ne izčrpavamo.« In nato nas je popeljala po svojem posestvu, takoj smo razumeli to načelo. 
    Vso zelenjavo goji na različnih vrstah gred, na visokih gredah, kot jih poznamo mi, na gomilah (širokih 1,2 m dolgih do 10 m), na gredah na strmih pobočjih in na ogljikovih  gredah. Vse grede so narejene z vsakoletnim nalaganjem biomase in to pomeni, da zemljo bogatimo. 
    Travnato površino očisti tako, da postriže travo in plevel ter odstrani kamenje, večje od jajca. 
    Sestava gomile: na očiščeno površino položi lepenko (ta zaduši korenine, trave in plevel), nato nalaga biomaso po tem vrstnem redu: suho listje in nezrel kompost; seno, slamo; kuhinjske odpadke; sveži gnoj; sveža trava, zrel kompost. 
    Podobno so narejene ogljikove grede, s to razliko, da bager izkoplje zemljo cca 20 cm globoko, v to položi debla ali veje dreves, jih zagrne z odrinjeno zemljo in naloži biomaso. Na domačem vrtu si lahko to poenostavimo in si naredimo gredo, visoko cca 30 cm: karton (dobro zmočimo, ne sme biti lepljen), nezrel kompost (cca 10 cm); sekanci; zemlja, stari gnoj. 
    Za postavitev gred potrebuje veliko rodovitne zemlje. Sama jo prideluje na svojem posestvu iz ilovice (spodnja plast – mrtva zemlja), demonstrirala nam je, kako: ilovico izkoplje, posuje s kremenčevo gradbeno mivko in pokrije z zastirko. Zelo hitro se ilovica spremeni v rahlo prst. 
    Vsi nasadiso na debelo pokriti z zastirko iz slame, suhe trave, ki jo kosi sama s kosilnicami, in iz suhega listja. 
    Ana sama sadi in pobira pridelke. Zato so vsi njeni nasadi narejeni tako, da ne potrebujejo ne zalivanja ne rahljanja. »Preprosto nimam časa za to,« nam je povedala. Ne pozabimo, da je redna profesorica, predava na štirih fakultetah v Sloveniji in v tujini, vodi mednarodne projekte, je ustanoviteljica Mednarodnega centra za ekoremediacije ter Inštituta za promocijo varstva okolja.
    Na posestvu ima urejena tudi trajnostna bivališča, dve leseni bivalni hiši, predavalnico in mongolsko hišo     (jurta). Vse izjemno lepo opremljeno in prijetno za bivanje, druženje in študij. 
    Tudi energetsko točko je odkrila, ki jo pa še urejuje. Sama sem si doma naredila po poenostavljeni varianti tri mini gredice: krasno mi rastejo krompir, nizek fižol in cvetača.

    Olga Drofenik, članica ŠK

  • Srečanje študentov naše univerze za tretje življenjsko obdobje

    Srečanje študentov naše univerze za tretje življenjsko obdobje

    »Učim se, ker sem radoveden/dna, da širim obzorja, da sem čim bolj v stiku s časom in s stalnimi spremembami ter z dobro mislečimi ljudmi.« 

    22. maja 2025 smo se v La Palli zbrali študentje in mentorji  v študijskem letu 2024/2025. Zbralo se nas je 35. Srečanje je bilo delovno. Vsaka študijska skupina v celoletnih programih (potekajo od oktobra do maja) se je predstavila na svoj način:  nastarejši študijski skupini (delujeta vse od leta 2012, ko še nismo bili samostojna U3), sta predstavili dosežke večletnega učenja: študent angleščine, Miha, izobraževalna popotovanja po Angliji, Škotski in Irski, ki so jih študentje v angleščini opisali v 3 knjižicah, mentorica bralnega krožka Alenka Logar Pleško pa bogato bero prebranih slovenskih avtorjev, študijskih literarnih ekskurzij in srečanj s pisatelji. Alenka posebej ceni, da smo študentje spoznali veliko slovenskih avtorjev s Tržaškega in avstrijske Koroške, ki  so v osrednji Sloveniji največkrat nepoznani. 
    Študentje ruščine in naravna govorka, mentorica Alla, so zapeli dve ruski pesmi, segli sta nam do srca, študentka francoščine Nika  je zrecetirala francosko pesem, študentka italijanščine, Dragica, je izpovedala svoja občutja  pri učenju. Povedala je, da je učenje za začetnike sicer težko, a jim uspeva stopati v korak s tistimi, ki so prišli v skupino že z osnovnim znanjem jezika. Študentje španščine so za predstavitev nagovorili svojo mentorico, naravno govorko Anny, da je zapela ganljivo špansko pesem. Študentka Olga je predstavila dosežke dveh ŠK, Podnebne spremembe in mi ter Enajsto šolo s filmom. Člani ŠK smo nad obravnavanimi temami v obeh ŠK navdušeni. (Vse knjižice ter poročila bralnega in študijskih krožkov si lahko ogledate na naši domači strani iold.si). 
    V nadaljevanju so študentje in mentorji odgovarjali na vprašanja o tem, kaj jim pomeni učenje – zanje osebno, za družino in za skupnost. Odgovarjali so na tri vprašanja. 

    Zakaj se učim
    Kako moje učenje vpliva na mojo družino, prijatelje
    Kako z novimi spoznanji vplivam na življenje v skupnosti

    Na vprašanja je odgovorilo 20 študentov (od tega 14 študentk) in 5 mentorjev. Odgovori na vprašanje Zakaj se učim so takšni, kot bi jih prebrali v kakšnem političnem ali strokovnem dokumentu o izobraževanju odraslih.  V misel »Ker sem radoveden/dna, da širim obzorja, da sem čim bolj v stiku s časom in s stalnimi spremembami ter z dobro mislečimi ljudmi«, lahko strnem večino odgovorov.  Študentke so poudarile še ohranjanje miselnih sposobnosti. Tudi pri mentorjih prevladuje radovednost, dodali so še veselje do učenja. 
    Odgovori na drugo vprašanje Kako moje učenje vpliva na mojo družino in prijatelje se  med študenti in študentkami razlikujejo, študentje  poudarjajo lastni osebni razvoj (več znanja in pozitiven odnos do učenja), kar vpliva na odnose v družini, še bolj pa na odnose med prijatelji. Medtem pa študentke poudarjajo večjo širino razmišljanja, kar omogoča vključenost v skupnost, poudarile pa su tudi to, da s svojim učenjem dajejo pozitivni zgled otrokom in vnukom. Udeležba v učnih programih pa pomeni tudi odsotnost od doma, kar je včasih težko. Mentorji menijo, da učenje prinaša  boljše razumevanje in večjo strpnost v  odnosih in priložnost deljenja znanja. Želeli pa bi si tudi večji vpliv učenja, kot ga ima sedaj. Med odgovori je samo 2 x izraženo mnenje, da nima posebnega vpliva.  
    Odgovori na tretje vprašanje Kako z novimi spoznanji vplivam na življenje v skupnosti študentje poudarjajo širjenje prijateljstva in navajajo tudi konkreni primer (letni kino). Odgovori študentk pa dejansko kažejo na to, da se slogan Občina Log – Dragomer, učeča se skupnost uresničuje: učenje v skupnosti se širi, povečuje se aktivnost študentov v okolju, druženje in spoznavanje krajanov. Tudi osebna rast študentov posredno vpliva na življenje v skupnosti, menijo študentke. Mentorji pravijo, da vpliva korak za korakom, večja razgledanost, poznavanje kulture drugih in drugačnih prinaša lažje bivanje z ljudmi, ki razmišljajo drugače. Tudi tukaj sta le dva odgovora, da ne vpliva.

    Olga Drofenik, Društvo DVIG

     

     

  • FS Klas in FS Šumnik z usnjarsko stavko ohranili državni nivo

    FS Klas in FS Šumnik z usnjarsko stavko ohranili državni nivo

    Na odru območnega Maroltovega srečanja, ki je bilo aprila na Dolskem, so se člani predstavili v dveh skupinah, torej z dvema spletoma. S prvim so predstavili prihod vojakov domov, z drugim pa so se preselili v čas stavke v usnjarski delavnici leta 1922 na Vrhniki. V zadnjih dveh stoletjih je namreč na območju Vrhnike usnjarstvo odigralo pomembno vlogo, ki pa je žal s propadom tovarne IUV – Industrija usnja Vrhnika – leta 2008 presenetljivo propadlo, poleg tega so počasi potonile tudi razne usnjarske delavnice, ki so se trudile ohraniti vsaj del te panoge pri življenju. 
    Razgiban splet prikazuje dogajanje v eni od delavnic, kjer je zavrelo med delavci, saj je bilo delo težko in naporno, plačilo pa skromno in ni zadostovalo za preživetje družin. Delavci so se uprli in prenehali z delom, lastniki pa so naredili vse, da bi delavce vrnili na delo. Avtorica spleta je osnovno dogajanje utemeljila na zgodovinskih virih in literaturi, dogajanje temelji na znanstvenih prispevkih v Vrhniških razgledih ter na objavah takratnega dnevnega časopisa. 
    Za ureditev kostumske podobe in pripomočkov na odru se je Marija     Čipić Rehar obrnila na zadnjega usnjarja, Ignaca Jeršinoviča, ki ima še vedno usnjarsko delavnico na Vrhniki, ter na kustose Muzeja usnjarstva na Slovenskem, tako da so pripomočki kot tudi deli kostumov narejeni v skladu z ohranjenimi viri.      
    Člani so se z obema spletoma uvrstili najprej na regijski nivo, kasneje pa so dosegli še državnega in se iskreno veselijo novega uspeha. Aktivni so bili še na nekaterih drugih dogodkih, izpostavimo nastope za Znanstveno raziskovalni center SAZU pri odprtju razstave Ples – Živa dediščina Evrope v gibanju ter na zaključku mednarodne konference How     sustainable is dance as ICH? v atriju ZRC. Gostovali so tudi v Žireh in Mengšu. Poleti jih čaka še zanimiva dogodivščina na mednarodno turnejo na Ciper.  

    Rok Mihevc 
    Foto: Aleš Žnidaršič 

  • Kroženje med kartami, orodjem in gasilskimi spretnostmi

    Kroženje med kartami, orodjem in gasilskimi spretnostmi

    Prav v ta namen Gasilske zveze pripravljajo tudi različna tekmovanja, eno takih je bilo v nedeljo, 18. maja. PGD Brezovica pri Borovnici in mladinske komisije Gasilske zveze Vrhnika so pripravili občinsko orientacijo, na kateri je nastopilo 300 tekmovalcev in mentorjev, skupaj 75 ekip. 
    Najmlajši pionirji so morali premagati 2 kilometra dolgo progo s tremi kontrolnimi točkami, mladinci 3 kilometre s petimi točkami, pripravniki pa so imeli 5 kilometrov dolgo progo s šestimi kontrolami. Na teh točkah so morali prikazati svoje gasilske spretnosti – spajanja in zvijanje cevi, vezava vozlov in različnega orodja, seveda pa je ena pomembnejših razumevanje kart in orientacija v prostoru.
    Kot je povedal predsednik društva Ciril Trček, so bili zmagovalci vsi, ki so se v hladnem in deževnem vremenu podali na progo in srečno prispeli do cilja. “Pa tudi vsi, ki so skrbeli, da je tekmovanje v tako neugodnih pogojih nemoteno potekalo, od sodnikov, redarjev, kuharjev in vseh drugih pomagačev     iz vrst domačega društva.” Največji izziv je bil po njegovih besedah priprava proge, ki je morala ostati v tajnosti do dneva tekmovanja, saj so bile radovedne oči domačega podmladka stalno na pecljih, da bi dobile kakšno informacijo že pred samim startom. Zahvalil se je še občanom za strpnost in potrpežljivost v prometu, saj je bilo ob cestah parkiranih kar nekaj avtomobilov, na cesti pa ogromno otrok.     

    Rok Mihevc 
    Foto: PGD Brezovica pri Borovnici