Kategorija: Novice

Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2025/2026

Spoštovani,

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je objavilo Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2025/2026, vendar je prijava na razpis mogoča šele od 1. 7. 2025 dalje.

Sprejem

Študenti morajo prošnjo za sprejem oddati na spletnem portalu eVŠ, od 1. 7. 2025 do 18. 8. 2025. Študenti, ki bodo pravočasno oddali prošnjo za sprejem, bodo ob izpolnjevanju vseh pogojev uvrščeni na prvo prednostno listo. Prošnje za sprejem vložene po 18. 8. 2025 bodo rešene v roku dveh mesecev.

Podaljšanje bivanja

Študenti morajo oddati prošnjo za podaljšanje od 1. 7. do 18. 8. 2025. Predlagamo, da študenti prošnjo za podaljšanje oddajo čim prej. Študenti, ki prošnje za podaljšanje bivanja ne bodo oddali do 18. 8. 2025, s 1. 10. 2025 ne bodo več izpolnjevali pogojev za subvencionirano bivanje.

Novosti v razpisu za subvencionirano bivanje v študijskem letu 2025/2026 so:

–          Vlogo za sprejem in podaljšanje bivanja je mogoče oddati od 1. julija 2025.

–          Subvencija za bivanje študenta, ki izpolnjuje vse pogoje in merila za subvencionirano bivanje, je 38,92 EUR mesečno v javnih študentskih domovih in dijaških domovih ter 100,64 EUR mesečno v zasebnih študentskih domovih ter pri zasebnikih.

–          Študent lahko odda samo eno prošnjo. Po uspešno oddani prošnji študent na e-naslov, ki ga je navedel v prošnji za bivanje, prejme potrdilo o uspešno oddani prošnji. Če študent potrdila ne prejme, prošnja ni bila uspešno oddana.

–          Elektronsko poslovanje preko portala eVŠ: pisarna za študentske domove bo vročila oziroma posredovala vse dokumente in obvestila v zvezi s pridobitvijo pravice do subvencioniranega bivanja z odložitvijo dokumenta v spletni portal eVŠ. Študent bodo vse pozive za dopolnitev prošnje za subvencionirano bivanje, sklepe in odločbe dobili z odložitvijo dokumenta v spletni portal eVŠ. Študent ob vročitvi dokumenta prejme informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu v spletni portal eVŠ na svoj elektronski naslov, ki ga je sporočil ob oddaji vloge za subvencionirano bivanje. Če študent dokumenta ne prevzame v petih dneh od dneva prejema informativnega sporočila o elektronsko odloženem dokumentu na portalu eVŠ, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.

Pisarna dokumentov (npr. pozivov za dopolnitev, odločb in obvestil o napotitvi) po pošti ne bo več pošiljala.

–          Prošnjo za sprejem vložijo študenti, ki so v študijskem letu 2024/2025 prejemali subvencijo za bivanje na visokošolskem študijskem programu ter so spremenili študijski program z vpisom na višješolski študijski program.

–          Študenti, ki so vpisani na višje šole ali visokošolske zavode v Brežicah, lahko koristijo pravico do subvencioniranega bivanja pri zasebniku v tej občini.

Za dodatne informacije in pomoč pri izpolnjevanju prijave je na razpolago Pisarnaza študentske domove na telefonskih številkah (01) 530 6027, (01) 530 6028 v času uradnih ur ali na elektronskem naslovu pisarnazasd@stud-dom-lj.si.

V primeru težav z digitalnim potrdilom, elektronskim podpisom ter vsebinska pomoč pri izpolnjevanju elektronske vloge se lahko obrnete na Enotni kontakti center na telefonski številki 080 2002 (od 8.00 do 22.00 ure med delavniki), oziroma na e-naslov: ekc@gov.si.

9 junija, 2025
Sonce, goli in dobra volja na turnirju našega društva

V soboto, 24. maja 2025, je naše ŠD Vrzdenec gostilo pravi športni praznik – tradicionalni Horjulski Futsal turnir, kjer so se pomerile ekipe članov in Juniorjev. Čeprav so bili med članskimi ekipami tudi mladi devetošolci, so se odlično borili in pokazali, da se za prihodnost nogometa ni bati. Še posebej glasno pa je bilo ob igrah naših Juniorjev (od 4. do 8. razreda), ki so navduševali z energijo, požrtvovalnostjo in ekipnim duhom.
Sončno vreme je privabilo lepo število obiskovalcev, ki so napolnili tribune in poskrbeli za pravo navijaško vzdušje. Poskrbeli smo tudi za lačne in žejne – na pomoč so priskočili naši zvesti sponzorji. Za odličen krompirček je poskrbela Gostilna Bistra, za nepremagljivo dobre pice pa Sebs Bakery iz Horjula, ki jih je spekel kar na dogodku samem.

Na igrišču pa se je iskrilo! Med članskimi ekipami so prva tri mesta osvojili:
1. mesto: Podlipa

2. mesto: ŠD Prvaki

3. mesto: Zdešar & co

Med Juniorji pa so se najbolj izkazali:
1. mesto: Brezovica gheto
2. mesto: Horjulski mulci
3. mesto: Legende

Posebna priznanja so prejeli tudi posamezniki, ki so izstopali s svojim talentom:
Najboljši strelec: Matej Orel
Najboljši vratar: Tilen Jurca

Poseben šarm dogodku pa je dodal še »Pokal šanka«, kjer je vsaka runda v vrednosti 10 € štela eno črtico. In kdo je imel največ žejnih članov? Seveda – ŠD Vrzdenec, ki je tudi letos dvignil pokal šanka visoko v zrak.

Iskrena hvala vsem sponzorjem, brez katerih tak dogodek ne bi bil mogoč: Gostilna Bistra, Sebs Bakery, Kovinske konstrukcije Marko Zdešar s.p., Matic Sečnik s.p., Excenter d.o.o., Admiral d.o.o., Gostilna Bajc ter Občina Horjul, ki nam je omogočila brezplačen najem igrišča.
Zadovoljni obrazi, borbene tekme in smeh otrok so najlepša potrditev, da takšni dogodki povezujejo našo skupnost. Hvala vsem za obisk, navijanje, sodelovanje in nepozabno vzdušje. Se vidimo naslednje leto – še večji, še boljši in še bolj športni.

ŠD Vrzdenec

9 junija, 2025
Pomladanski potep po Balkanu

17. – 23. maj – V zgodnjih jutranjih urah smo se člani Društva upokojencev Dobrova z udobnim avtobusom odpravili do hrvaške meje, do Jadranske obale, mimo Splita in Neuma v Dubrovnik. Prvi daljši postanek smo imeli za ogled starega mestnega jedra, po ogledu smo nadaljevali potovanje mimo Cavtata v Črno goro, kjer smo imeli večerjo in nočitev. Naslednji dan smo se po zajtrku z avtobusom odpeljali v Cetinje.Vožnjo smo nadaljevali na Lovčen, kjer na 1657 metrov visokem Jezerskem vrhu stoji veličasten Njegošev mavzolej, po ogledu smo se odpeljali skozi Njegošev rojstni kraj, vasico Njeguši, do zaliva Boke Kotorske, od tam dalje pa povratek v Budvo. Tretji dan je vožnja potekala prelepi obalni cesti mimo Sv. Štefana do Virpazarja in Podgorice ter čez mejni prehod v Albanijo, nato pa mimo Skadra v staro prestolnico Kruje. Popoldne prevoz v obmorsko letovišče Drač. Četrti dan smo se odpravili v prestolnico Tirano. Na prostranem trgu stoji konjeniški spomenik narodnega junaka Skenderberga. Spremljali so nas brezobličnimi in dokaj nezanimivimi bunkerji, mimo Elbasana proti Ohridskemu jezeru; čez mejni prehod v Makedonijo, mimo Struge v Ohrid. V Ohridu smo si ogledali stare znamenitosti okrašene z prelepimi ikonostasi in bizantinskimi freskami ter vzpon na mogočno Samuelovo trdnjavo nad mestom. Popoldne vožnja ob Ohridskem jezeru do Sv. Nauma, kjer smo opravili ogled starodavnega samostana z dragocenim ikonostasom in sprehod po prelepi samostanski okolici.Po zgodnjem zajtrku je potekala vožnja mimo Kičeva in Tetova v Skopje. Zadnji dan smo imeli ogled srbske prestolnice, v popoldanskih urah smo se odpravili proti domu. Vožnja po avtocesti, skozi Hrvaško, mimo Zagreba v Slovenijo je potekala varno, saj sta nas voznika Rok in Zdravko ves čas razvajala in skrbela, da smo se varno v poznih večernih urah vrnili domov.

9 junija, 2025
50 žensk v eni uri – maraton preobrazb Uršule Vratuša Globočnik

Gre za soavtorsko delo, za to se je pripravljala s pregledom svetovne literature in zgodovine ter izluščitvijo 50 ženskih osebnosti, ki so pustile pečat. Da predstava ni predolga, nekatere samo omeni, drugim da besedo, nekatere samo zaplešejo. “Koncept je torej skakanje iz lika v lik, nenehno preoblačenje, menjava lasulj in čevljev, ki pa ga povezuje komentar, torej, kako so ženske med seboj povezane.”
Vsaka ženska je svoj odtenek in vsaka ženska ima množico odtenkov, bi lahko povzeli sporočilo te predstave. “Lepota je v vseh teh barvah in kopici kostumov, lasulj in rut, ki čakajo, da jih ženska nadene. Glavna misel verjetno zazveni na koncu predstave: sprehodili smo se skozi evolucijo, ženske so seveda drugačne kot v preteklosti, in čeprav lahko svoje telo po mili volji zdaj spreminjajo in “retuširajo” na družabnih omrežjih, pa nekaj ostaja še od Eve: večno hrepenenje po vrnitvi v raj. Jaz to vidim kot ženska prizadevanja za pravičnost, lepoto, čistočo, ljubezen, nego,” je povedala avtorica in nastopajoča Uršula Vratuša Globočnik.
Med največjimi izzivi igranja monokomedije, v kateri nastopi toliko vlog, omeni zataknitev v kakšnem krilu z zadrgo in pridobitev občinstva, da si upa smejati na glas. Pravi, da morajo biti liki kontrastni, paziti je treba, da se spreminja glas, gibanje telesa, pogled, atmosfera lika. Igralka je bila vesela odziva publike in hvaležna za dobro organizacijo, zahvaljuje se tudi tehniku Matjažu Trčku.
Uršula ima sicer korenine v Borovnici, tu so živeli njeni stari starši in oče v mladosti. Sama je rojena v Ljubljani, a tam se nikoli ni počutila tako domače, kot se zadnje pol leta v Borovnici. Pot jo je zanesla tudi v Moskvo, kjer je preživela štiri pestra leta, na koncu pa ugotovila, da brez slovenske narave ne more. “Borovnica mi daje mir, rada pišem ob pogledu na gozd, opažam, da se tu lažje zberem, kot sem se ob pogledu na bloke.”
Sicer pa jo je nastopanje zabavalo in poživljalo že od malih nog. Najprej se je odločila za poletno gledališko šolo v Rusiji, potem je v Moskvi opravila sprejemne izpite in študij. To so bila njena najbolj pestra leta, ki jih, kot pravi, ne zamenja za nič. “Zelo rada imam nove vtise, tam pa sem se potopila v svet drugačne kulture, pa vendar meni domače, to je nekaj slovanskega v nas, kot bi vstopila v prejšnje življenje. Pridobila sem prijatelje svoje duše.” Po vrnitvi v Slovenijo je magistrirala na AGRFT in z režiserjem Nennom Harlekinom sta pripravila tudi to predstavo. Trenutno nastopa še v komediji Obiski, v otroških predstavah, vodi gledališke delavnice, za Mah teater je pripravila dramatizacijo in režirala je predstavo Bobri, ki smo jo v Borovnici videli pred kratkim. Zaposlena je na RTV Slovenija in ko se vrne s porodniške, bo sporočila, kdaj “prižgati enko”.
Pa njene želje za naprej? Nastop v filmu ali nanizanki, gostovati z monomedijo, igrati še v kakšnem gledališkem projektu, kaj napisati in izdati ter vse to uspešno uskajevati z družinskim življenjem. “Kar je recimo v primeru te predstave pomenilo – vaditi z otrokoma, ki lezeta po odru in sprejemati čestitke z obema v naročju.”

Rok Mihevc
Foto: Drago Videmšek

9 junija, 2025
Aleksander Jerič – šahist, sodnik, učitelj, …

Šah je v občini Borovnica s svojo dolgoletno tradicijo prisoten že od leta 1870, ko je Borovničan Gašper Kos na šahovskem tekmovanju Avstro-Ogrske zasedel izjemno 2. mesto. Sčasoma je zaradi težkih časov ter prve in druge svetovne vojne šahovsko življenje v Borovnici nekako zamrlo.
Leta 1953 se je v Borovnico priselil gospod Aleksander Jerič, kjer si je ustvaril dom in družino. Takoj se je vključil v družbeno življenje ter zaradi svoje aktivnosti, znanja in predanosti delu postal zelo priljubljen in spoštovan med ljudmi. Zaradi ljubezni do šaha je bil leta 1958 glavni pobudnik in ustanovitelj Šahovskega kluba Borovnica, ki je dotlej deloval kot sekcija Prosvetnega društva Vzajemnost. Zaradi svojih organizacijskih sposobnosti je v Šahovskem klubu dolga leta opravljal in zasedal najvišje funkcije. Organizacija šahovskih turnirjev, kot tudi nastopanje borovniških šahistov na raznih tekmovanjih širom takratne Jugoslavije in nato Slovenije, je z odlično izvedbo tlakoval ravno gospod Aleksander Jerič. Kot šahovski sodnik je zelo uspešno sodil na mnogih tekmovanjih. Ravno zaradi te profesionalnosti je leta 1970 dobil povabilo takratnega jugoslovanskega šahovskega in političnega vrha, da postane eden od sodnikov na Šahovski Olimpijadi v Skopju. Ob vsem navedenem, pa je največ pozornosti v svojem življenju posvetil izobraževanju osnovnošolcev in mladine, ki jih je skoraj 50 let kot mentor in šahovski učitelj seznanjal s prvimi koraki na črno belih poljih. Uspehi niso izostali, saj so njegovi šahisti posegali po najvišjih mestih na šahovskih tekmovanjih. Njegov trud pa je bil gotovo poplačan leta 1976, ko je njegov sin Simon (Simon Jerič IM) postal pionirski republiški prvak. Gospod Aleksander Jerič je leta 2013 za svoje delo na področju šaha v Borovnici prejel Zlato plaketo Občine Borovnica ter leta 2022 Bronasto plaketo Šahovske zveze Slovenije. Poleg tega je prejemnik tudi drugih odlikovanj ter priznanj s področja dela in politične angažiranosti. Kljub 93 letom je bil gospod Aleksander Jerič še vedno čvrstega koraka ter bistrega uma in je z zanimanjem spremljal vsa dogajanja na šahovskem področju.
Z globokim spoštovanjem se bomo spominjali njegovega dela in vsega, kar nam je zapustil v svojem bogatem šahovskem življenju.

Boštjan Zakrajšek, predsednik Šahovskega kluba Borovnica

9 junija, 2025
Aleksander Jerič – šahist, sodnik, učitelj …

Šah je v občini Borovnica s svojo dolgoletno tradicijo prisoten že od leta 1870, ko je Borovničan Gašper Kos na šahovskem tekmovanju Avstro-Ogrske zasedel izjemno 2. mesto. Sčasoma je zaradi težkih časov ter prve in druge svetovne vojne šahovsko življenje v Borovnici nekako zamrlo.
Leta 1953 se je v Borovnico priselil gospod Aleksander Jerič, kjer si je ustvaril dom in družino. Takoj se je vključil v družbeno življenje ter zaradi svoje aktivnosti, znanja in predanosti delu postal zelo priljubljen in spoštovan med ljudmi. Zaradi ljubezni do šaha je bil leta 1958 glavni pobudnik in ustanovitelj Šahovskega kluba Borovnica, ki je dotlej deloval kot sekcija Prosvetnega društva Vzajemnost. Zaradi svojih organizacijskih sposobnosti je v Šahovskem klubu dolga leta opravljal in zasedal najvišje funkcije. Organizacija šahovskih turnirjev, kot tudi nastopanje borovniških šahistov na raznih tekmovanjih širom takratne Jugoslavije in nato Slovenije, je z odlično izvedbo tlakoval ravno gospod Aleksander Jerič. Kot šahovski sodnik je zelo uspešno sodil na mnogih tekmovanjih. Ravno zaradi te profesionalnosti je leta 1970 dobil povabilo takratnega jugoslovanskega šahovskega in političnega vrha, da postane eden od sodnikov na Šahovski Olimpijadi v Skopju. Ob vsem navedenem pa je največ pozornosti v svojem življenju posvetil izobraževanju osnovnošolcev in mladine, ki jih je skoraj 50 let kot mentor in šahovski učitelj seznanjal s prvimi koraki na črno-belih poljih. Uspehi niso izostali, saj so njegovi šahisti posegali po najvišjih mestih na šahovskih tekmovanjih. Njegov trud pa je bil gotovo poplačan leta 1976, ko je njegov sin Simon (Simon Jerič IM) postal pionirski republiški prvak. Gospod Aleksander Jerič je leta 2013 za svoje delo na področju šaha v Borovnici prejel Zlato plaketo Občine Borovnica ter leta 2022 Bronasto plaketo Šahovske zveze Slovenije. Poleg tega je prejemnik tudi drugih odlikovanj ter priznanj s področja dela in politične angažiranosti. Kljub 93 letom je bil gospod Aleksander Jerič še vedno čvrstega koraka ter bistrega uma in je z zanimanjem spremljal vsa dogajanja na šahovskem področju.
Z globokim spoštovanjem se bomo spominjali njegovega dela in vsega, kar nam je zapustil v svojem bogatem šahovskem življenju.

Boštjan Zakrajšek, predsednik Šahovskega kluba Borovnica

9 junija, 2025
Čebelarji praznovali 90-letnico

Letošnje leto je za Čebelarsko društvo Borovnica praznično leto. Samo društvo praznuje 120 let delovanja, kar bomo obeležili z več dogodki. A o tem več v kakšni drugi številki.
Društvo smo predvsem ljudje, ki to društvo sestavljamo, gradimo in plemenitimo. Na naših rednih srečanjih, ki jih imamo skoraj vsak prvi torek v mesecu, se večkrat znamo tudi poveseliti, ko kakšen član »prizna« svojo povišico v letih. Posebno slavnostno je takrat, ko gre za okroglo obletnico. Zato smo tokratni prvi torek obeležili nekoliko drugače. V pražnjeuniforme oblečeni smo se odpravili k našemu Tonetu Lenarčiču na grič. Ravno dan pred tem je dopolnil 90. rojstni dan.
Ob našem petju Slakovega Čebelarja, se mu je na obrazu narisal nasmeh. »Tega lepega presenečenja, pa še dolgo ne bom pozabil«, je dejal. Nazdravili smo njegovim letom in dolgemu čebelarskemu stažu. Čebelar je namreč dolgo, vse od leta 1984. Mnogi čebelarji mu zavidamo čebelarsko strateško pozicijo čebelnjaka. Je kot kralj na Betajnovi, le da v Laščah. Spomnimo, da je preletna razdalje čebele približno tri kilometre. In vse čebele, bodisi tvoje ali moje, društvene ali nedruštvene, znotraj tega radija tvorijo en velik čebelnjak. Tudi zaradi te pozitivne okoliščine – poenotene čebelarske prakse – je bil Tone – in je še – vedno uspešen čebelar. In aktiven član! Vrsto let je bil tudi član Nadzornega odbora društva.
Enotni smo si bili, da teh 90 let kar dobro skriva, saj nas je s svojimi prigodami dodobra nasmejal. Prav tako vzdržuje dvomestno številko družin v svojem čebelnjaku, kar marsikateremu mlajšemu večkrat ne uspeva. Tudi mi vam želimo, dragi Tone, da bi v vašem čebelnjaku in srcu še dolgo medilo ter rojilo.
Bog vas živi in s čebelarskim: Naj medi!

V mojem srcu je nemir na jesenski ta večer.
Tiho stopim sam čez prag,
grem v moj stari čebelnjak.

Kako lepo mi zašumijo, kako lepo mi zadišijo,
a v srcu mi spomin na mlade dni budijo.
Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice.
Pozabi vas nikdar ta stari čebelar.

Lojze Slak

Za ČD Borovnica Janez Mevec

9 junija, 2025
Pohod na razgledno točko

Pod vrhom Krimščka je razgledna točka in najvišja točka borovniške občine, na katero smo v času, ko obeležujemo 125 let športa, še posebej lepo vabljeni. Pot do razgledišča ni prenaporna in je tudi dobro označena, če pa jo prehodiš v prijetni družbi in lepem vremenu, si deležen še dobre volje in prijetnega klepeta. S to mislijo smo se v petek, 30. maja, tudi podali na našo »kontrolno točko«. Nekateri so pohod pričeli že v Borovnici, večina pa se nas je do vasice Zabočevo pripeljala z avti. V pogovornem tempu in z vmesnimi kratkimi postanki smo ubirali pot navkreber. Prej kot v dveh urah smo prišli na cilj, kjer se nam je odprl prelep razgled. Naša kotlina se je kopala v soncu in prelepih zelenih barvah, pogled pa je segal še mnogo dlje, tja do Ljubljane in gorenjskih hribov. Bili smo navdušeni. Na razgledni točki je tudi obeležje iz leta 1999, ko je bila uradna otvoritev razgledne točke ter drog, na katerem je izobešena slovenska zastava. Seveda smo v pohodniške kartončke odtisnili žig, si privoščili malico iz nahrbtnika in naredili obvezno skupinsko fotografijo. Na izhodišče smo se vrnili po isti poti.
Naš pohodniški podvig je v verzih takole lepo zapisala pohodnica Maja Okrožnik:

»Smo se zbrali,
se na pot podali,
malo počivali in klepetali,
pa tako do cilja pricapljali.
Prvi žig smo prislužili!
Kam naslednjič bomo krenili?«

Zapisala: Marjetka Rot

9 junija, 2025
Letno srečanje gasilcev – bolničarjev: vaja, sodelovanje in izmenjava znanja

V soboto, 17.5.2025 je potekalo tradicionalno srečanje gasilcev – bolničarjev Gasilske zveze Vrhnika, ki vključuje prostovoljna gasilska društva iz občin Vrhnika, Log – Dragomer in Borovnica. Gre za dogodek, ki poteka vsako leto pod okriljem enega izmed poveljstev in ima za cilj povezovanje, usposabljanje ter sodelovanje z lokalno enoto Nujne medicinske pomoči (NMP) Vrhnika, kateri prav tako sodelujejo pri organizaciji dogodka.

Srečanja so namenjena predvsem praktičnemu usposabljanju. Naši gasilci – bolničarji skupaj s predstavniki nujne medicinske pomoči Vrhnika vsako leto pripravijo več realističnih in poučnih scenarijev, ki vključujejo različne situacije, s katerimi se lahko srečamo na terenu – od prometnih nesreč, poškodb pri delu, do množičnih nesreč… Scenariji so oblikovani tako, da preizkusijo tako tehnično kot komunikacijsko pripravljenost ekip.

Posebna vrednost srečanj je tudi sodelovanje z zdravstvenimi službami. Pripadniki NMP Vrhnika se vključujejo kot opazovalci in svetovalci, kar omogoča tesnejše sodelovanje in boljše razumevanje postopkov ter pristopov obeh služb v skupnih intervencijah.

Dogodek ni le vaja, temveč tudi priložnost za krepitev ekipnega duha, povezovanje in izmenjavo izkušenj med gasilci iz različnih društev ter zdravstvenimi delavci. Z vsakim letom je udeležba večja, kar dokazuje pomen tovrstnih srečanj za dvig kakovosti dela na intervencijah.

Sobotno dogajanje je vsebovalo tri, na pogled zelo preproste delovne točke, ki pa so se kasneje izkazale za čisto nasprotje.

Samo dogajanje je opisano s strani enega od udeležencev srečanja.

Prva točka: klic na pomoč – padec avtomobila na roko najstnika. Šlo je za ukleščeno roko pod avtomobilom, ki je po dvigu avta začela močno krvaveti v loku. Na prvi pogled nezahtevna poškodba nas je ekipo 5 gasilcev zaposlila za kar nekaj časa. Nekdo pripravlja opremo, dva skrbita da bo dvig avta z blazinami varen, nekdo skrbi za poškodovanca in komunicira z njim ter še najpomembnejši član – vodja, ki ima pregled nad vsem in komunicira z drugimi službami. Preprost scenarij, ki resnično poudari pomen timskega dela.

Druga točka nam je na precej »krut« način prikazala, kako se lahko preprosta intervencija – pomoč nezavestni osebi, spremeni v množično, tragično nesrečo. Prijateljici se skregata zaradi fanta in pride do streljanja. Ob prihodu gasilske ekipe, strelka poskrbi za presenečanje, saj prične streljati tudi na njih. Poleg poškodovanke, so sedaj poškodovani še 3 gasilci, kar pomeni, da morata 2 gasilca oskrbeti 5 ranjencev in eno mrtvo osebo.

Tretja delovna točka – klic na pomoč, neodziven ribič. Ekipno smo ob hitenju na pomoč razmišljali, kako nas lahko še presenetijo. Je oseba na kopnem? Ali gre morda za utopitev? Srčni zastoj? Ob prihodu na kraj, nas je sredi barja v čolnu pričakal neodziven ribič. Kako bomo prišli do njega? Zna kdo čoln vozit? Veliko vprašanj nam je rojilo po glavi, ampak ker smo poleg bolničarjev v prvi vrsti tudi gasilci, se dogovorimo za hiter, a vendarle varen pristop do ponesrečenca ter se lotimo dela. Na tej delovni točki smo obnovili znanje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED ter se preizkusili v znanju vožnje čolna.

V imenu vseh udeleženih na srečanju se zahvaljujemo vsem organizatorjem in NMP Vrhnika za čudovito izpeljan dan, saj je vsaka vaja priložnost za rast in vsak scenarij, ne glede na zahtevnost, nas lahko nauči nekaj novega. Sobotno srečanje nas je ponovno opomnilo, da je izobraževanje gasilcev – bolničarjev izredno pomembno za usklajeno, varno in učinkovito ukrepanje na terenu. Skupaj smo močnejši, bolj učinkoviti in bolje pripravljeni na izzive, ki jih prinaša resnično življenje.

za GZ Vrhnika zapisali Katja in Tina Kogovšek

9 junija, 2025
Letno srečanje gasilcev – bolničarjev: vaja, sodelovanje in izmenjava znanja

V soboto, 17. 5. 2025 je potekalo tradicionalno srečanje gasilcev – bolničarjev Gasilske zveze Vrhnika, ki vključuje prostovoljna gasilska društva iz občin Vrhnika, Log – Dragomer in Borovnica. Gre za dogodek, ki poteka vsako leto pod okriljem enega izmed poveljstev in ima za cilj povezovanje, usposabljanje ter sodelovanje z lokalno enoto Nujne medicinske pomoči (NMP) Vrhnika, ki prav tako sodeluje pri organizaciji dogodka.

Srečanja so namenjena predvsem praktičnemu usposabljanju. Naši gasilci – bolničarji skupaj s predstavniki nujne medicinske pomoči Vrhnika vsako leto pripravijo več realističnih in poučnih scenarijev, ki vključujejo različne situacije, s katerimi se lahko srečamo na terenu – od prometnih nesreč, poškodb pri delu, do množičnih nesreč … Scenariji so oblikovani tako, da preizkusijo tako tehnično kot komunikacijsko pripravljenost ekip.

Posebna vrednost srečanj je tudi sodelovanje z zdravstvenimi službami. Pripadniki NMP Vrhnika se vključujejo kot opazovalci in svetovalci, kar omogoča tesnejše sodelovanje in boljše razumevanje postopkov ter pristopov obeh služb v skupnih intervencijah.

Dogodek ni le vaja, temveč tudi priložnost za krepitev ekipnega duha, povezovanje in izmenjavo izkušenj med gasilci iz različnih društev ter zdravstvenimi delavci. Z vsakim letom je udeležba večja, kar dokazuje pomen tovrstnih srečanj za dvig kakovosti dela na intervencijah.

Sobotno dogajanje je vsebovalo tri, na pogled zelo preproste delovne točke, ki pa so se kasneje izkazale za čisto nasprotje.

Samo dogajanje je opisano s strani enega od udeležencev srečanja.

Prva točka: klic na pomoč – padec avtomobila na roko najstnika. Šlo je za ukleščeno roko pod avtomobilom, ki je po dvigu avta začela močno krvaveti v loku. Na prvi pogled nezahtevna poškodba nas je ekipo 5 gasilcev zaposlila za kar nekaj časa. Nekdo pripravlja opremo, dva skrbita, da bo dvig avta z blazinami varen, nekdo skrbi za poškodovanca in komunicira z njim ter še najpomembnejši član – vodja, ki ima pregled nad vsem in komunicira z drugimi službami. Preprost scenarij, ki resnično poudari pomen timskega dela.

Druga točka nam je na precej »krut« način prikazala, kako se lahko preprosta intervencija – pomoč nezavestni osebi, spremeni v množično, tragično nesrečo. Prijateljici se skregata zaradi fanta in pride do streljanja. Ob prihodu gasilske ekipe strelka poskrbi za presenečanje, saj prične streljati tudi na njih. Poleg poškodovanke so zdaj poškodovani še 3 gasilci, kar pomeni, da morata 2 gasilca oskrbeti 5 ranjencev in eno mrtvo osebo.

Tretja delovna točka – klic na pomoč, neodziven ribič. Ekipno smo ob hitenju na pomoč razmišljali, kako nas lahko še presenetijo. Je oseba na kopnem? Ali gre morda za utopitev? Srčni zastoj? Ob prihodu na kraj nas je sredi barja v čolnu pričakal neodziven ribič. Kako bomo prišli do njega? Zna kdo čoln voziti? Veliko vprašanj nam je rojilo po glavi, ampak ker smo poleg bolničarjev v prvi vrsti tudi gasilci, se dogovorimo za hiter, a vendarle varen pristop do ponesrečenca ter se lotimo dela. Na tej delovni točki smo obnovili znanje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED ter se preizkusili v znanju vožnje čolna.

V imenu vseh udeleženih na srečanju se zahvaljujemo vsem organizatorjem in NMP Vrhnika za čudovito izpeljan dan, saj je vsaka vaja priložnost za rast in vsak scenarij, ne glede na zahtevnost, nas lahko nauči nekaj novega. Sobotno srečanje nas je ponovno opomnilo, da je izobraževanje gasilcev – bolničarjev izredno pomembno za usklajeno, varno in učinkovito ukrepanje na terenu. Skupaj smo močnejši, bolj učinkoviti in bolje pripravljeni na izzive, ki jih prinaša resnično življenje.

za GZ Vrhnika zapisali Katja in Tina Kogovšek

9 junija, 2025