Kategorija: Novice

  • Novosti pri razstavi Čipka in okus časa

    Novosti pri razstavi Čipka in okus časa

    V soboto 7. junija je bilo v Pograjski graščini odprtje razstave Klekljarskega društva Polhov Gradec, ki je povezala tri na videz nezdružljive značilnosti našega območja: sir, kruh in čipke, a poudarek je bil tudi na žlahtni kapljici – na vinu. Naslov razstave je to celovito nakazoval: Čipka in okus časa, izdelano z ljubeznijo. Razstava je bila enodnevna in je bila novost med dosedanjimi klekljarskimi razstavami, ker so bile čipkam pridružene degustacije, pokušnja vina in sira, brez kruha pa seveda ne gre. Izdelke je bilo mogoče tudi kupiti. Čipke, drobni izdelki polhograjskih klekljaric, so bile domiselno pripete na darilnih vrečkah, v katerih se je skrival kruh ali pa steklenica. 
    V prvem delu prireditve sta predstavnika podjetja Sirarstvo Orešnik Irena Orešnik iz Šentjošta in vinarstva Božidar Zajc iz Studenca na Dolenjskem predstavila delovanje svojega podjetja. Oba sta poudarjala izhajanje iz krajevnih posebnosti. K domačnosti razpoloženja je prispevalo tudi ubrano petje dekliškega pevskega zbora Vešče, končalo pa se je z zahvalami številnim sodelujočim. 
    Zamisel, priprava in scenarij dogodka je bilo delo Mirjam Gremes, ki je del celotne prireditve vodila iz ZDA, kjer sicer živi in dela.  Pri tem je bilo nepogrešljivo tudi sodelovanje podpredsednice klekljarskega društva Tatjane Trontelj. Večer je ob spretnem povezovanju Mirjam Gremes in sproščenem klepetu navzočih minil v veselem razpoloženju.

    Milka Bokal

    Pripis k fotografiji: S čipkami okrašene darilne vrečke na razstavi Čipka in okus časa. Foto: Mirjam Gremes.

     

  • Ptuj, tokrat malce drugače

    Ptuj, tokrat malce drugače

    DUDL se je tokrat z vlakom odpravil na Ptuj, v naše najstarejše mesto, ki je ljudem najbolj poznano po kurentih ali korantih, kot jim še pravijo.
    Potovanje je kar dolgo. Četudi se odločite za mednarodni vlak, boste v Pragerskem verjetno morali presesti na lokalnega, ki vas zapelje na obrobje tega mesta. Do osrednjega trga se boste sprehodili malo naokrog, tja do Drave, kjer je prekrasen razgled na mesto in grad nad njim. Kulturne znamenitosti smo si ogledali na enem od prejšnjih izletov, tokrat smo  obiskali Kurentovo hišo in si pobližje ogledali to etnografsko posebnost.
    Kakšnega izvora je kurent, morda poganskega, slovanskega, grškega ali še kako drugačnega ne vemo. Vemo pa, da vsako leto od svečnice do pepelnice opravljajo kurenti  pohode po mestih in vaseh in preganjajo zimo.  Poznamo  dve vrsti, vsaj pri nas, pernatega  kurenta in rogatega kurenta, po območjih je zanje značilno Ptujsko in Dravsko polje. Obvezna oprema vsakega koranta je kožuh, običajno iz ovčje kože,  kurentova kapa in 5 zvoncev, ki simbolizirajo pet letnih časov, poleg zime, pomladi, poletja in jeseni še čas fašenka ( pustovanja) ter  ježevko.
    Včasih so  bile na palici prave ježice, ki so povzročale nemalo poškodb, danes so prilagojene tako, da niso nevarne pri bližnjem srečanju. Ob obisku domov so domačini za udeležence skupine od 15 – do 20 članov pripravili hrano in pijačo, dekleta so podarjale robčke. Kurenti spadajo pod Unicefovo zaščito, če pa vas o njih zanima še kaj več, si le privoščite obisk Kurentove hiše. Po ogledu kratkega filma so razstavljene maske in z sodobno digitalno opremo tudi vse posebnosti, praznovanja in prireditve, na katerih sodelujejo.
    Kurent v lokalnem okolju pomeni mnogo več kot le pustno šemo. Prebivalci se zavedajo, da ta dediščina, ki traja najmanj 400 let, lahko pa mnogo več, ni le preostanek poganske narave , temveč tradicija pozna mnogo modrosti, ki lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti ne le našega življenja, temveč vsega bivajočega. Vsaj tako je zapisal doc. Dr. Štefan Čelan. Ker je pripravil celovito predstavitev kurentovanja v knjižici, ki jo je izdala Zveza društev kurentov, mu moramo zaupati in verjeti. Brezplačno jo boste lahko dobili ob priliki obiska te hiše.
    Mi smo si po ogledu te etnografske dediščine privoščili kosilo v gostišču poleg in se potem podali še na obisk Piramide. Še ena od posebnosti, ki jo v svoji bogati ponudbi ponuja Ptuj.
    To je klub, recimo disco iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, v katerem je mogoče obujati spomine na naša mladostna leta in preživet čas v disko klubih. Vinilke, glasba iz tistega obdobja, prostor, ki spominja na nek drug čas, ki ga je lastnik uredil skladno z možnostmi in veliko potrpežljivosti, smislom za estetiko in veliko ljubezni do vsega, kar nam je takratni čas omogočal. Udeleženke so se preizkusile v karaokah, morda bi med njimi opazili Tino Turner, Elvisa, našega Ota, Majdo Sepe ali Marjano Držaj. Glasba ni izgubila na priljubljenosti, le zapeljala nas je nekaj desetletij v preteklost.
    Dan nabit z novimi vtisi je minil v prijetnem vzdušju in pot nazaj v Ljubljano, seveda z vlakom, je minila prej, kot na poti na Ptuj. Drugače je bilo, veselo in težko ponovljivo.

    Dragica Krašovec

  • Moški balinarski turnir DU Dragomer-Lukovica

    Moški balinarski turnir DU Dragomer-Lukovica

    V sklopu občinskega praznika je v naši občini potekal moški balinarski turnir DU, na katerem se je pomerilo osem ekip iz sosednjih občin. Turnir je bil dobro obiskan, športno razpoloženje pa je dodatno obogatilo prijateljsko vzdušje med tekmovalci. Zbrane udeležence je ob začetku turnirja pozdravil župan g. Miran Stanovnik, ki je izpostavil pomen tovrstnih dogodkov za krepitev vezi med občinami ter spodbujanje športnega duha. Občina si bo po njegovih besedah tudi v prihodnje prizadevala za podporo športnim in družabnim srečanjem, ki povezujejo ljudi. Tekmovanje je minilo v športnem duhu, ekipe pa so pokazale veliko mero spretnosti in tekmovalnosti. Da je turnir potekal po pravilih,  pa je poskrbel sodnik Vinko Koprivec.
    Na koncu so si najboljši prislužili zaslužene pokale:
    1. mesto- Loška dolina
    2. mesto -Dragomer
    3. mesto-Notranje gorice

    Pokal za najboljšega bližalca pa je prejel Dušan Debevec iz Preserja. Vsi udeleženci so  s turnirja odšli bogatejši za prijetno izkušnjo.

    Inka Zdravković

     

  • Po poti dragomerških vodnih virov

    Po poti dragomerških vodnih virov

    V okviru občinskega praznika občine Log Dragomer je naša Ivica Vidmar organizirala pohod po poti vodnih virov v Dragomerju. Tokrat smo se pohoda udeležili tudi udeleženci študijskega krožka, ki smo na tečaju pridobivali razna računalniška znanja. Med drugim smo  označili vodno pot v Tišljarjevo grapo. Cilj krožka »Po  poteh vodnih virov v Dragomerju s sodobno tehnologijo« je bil raziskati in označiti lokalne vodne vire ter ozaveščati o njihovem pomenu.
    Pot je krožna, dolga 3,75 m, z izhodiščem pri Domu krajanov Dragomer. Obiskovalci na poti spoznajo različna vodna zajetja in naravne značilnosti območja. Na ključne točke smo postavili informativne table z QR kodami, ki omogočajo dostop do dodatnih informacij. Več podrobnosti je na voljo na uradni spletni strani      https://dudl.si/pot/tislarjeva-grapa/
    Študijski krožek pod okriljem DU DL  je vodil mentor Franci Lajovic, ki je prvi del tečaja zaključil z besedami: »Ponosen sem na vse člane ŠK, saj smo skupaj odkrivali tehnologije, ki so nujno potrebne za življenje v tehnološko bogati družbi in za nas niso več » bavbav« : uporaba umetne inteligence, javni dostop podatkov, elektronski podpis, QR kode, uporaba storitev v oblaku, spletni zemljevidi in spletne strani in še in še….bravo ekipa!«
    V naše vrste vabimo vse znanja željne člane, da se nam pridružijo ob sredah v našem kotičku od 8 h – 10 h. S seboj prinesite samo računalnik, »okno in  vrata« v svet nam na široko odpira naš mentor.

    Inka Zdravković

     

     

     

  • Zlato ostalo doma

    Zlato ostalo doma

    V odličnem vzdušju se je v okviru občinskega praznika odvijal že tradicionalni ženski balinarski turnir Dan mladosti, ki je tudi letos združil športno tekmovalnost in prijetno druženje. Turnir se je začel s »pionirsko« himno pod taktirko »pionirke« Metke. Za nemoten potek tekme je poskrbel sodnik Boštjan Požar, ki je s svojo mirno presojo poskrbel za red in pravičnost. Dogodek pa ni zaznamovalo le tekmovanje – pomemben del je bila tudi pogostitev, za katero je poleg balinark poskrbel naš balinar Marko, ki je znova pokazal, da ima poleg natančne roke pri balinanju, tudi  voljo in znanje v kulinariki. Domača ekipa je z odlično igro osvojila zlato medaljo. Posebej velja poudariti prispevek dveh novih igralk – začetnic, ki sta se odlično znašli na igrišču in pomembno pripomogli k zmagi. Njuna prva turnirska izkušnja jima je dala nov zagon in voljo za nadaljnje udejstvovanje v balinanju – kar je za klub izjemnega pomena. Pri organizaciji so našemu Jožetu požrtvovalno pomagali tudi nekateri člani balinarskega  društva, ki so prijazno priskočili na pomoč pri postavljanju miz in urejanju prizorišča. Skupaj so ustvarili dogodek, ki si ga turnir Dan mladosti tudi zasluži. 
    Tako turnir ostaja pomembna stalnica v občinskem prazničnem koledarju – letos zmagovalen za domačo ekipo in spodbuden za prihodnje generacije balinark!

    Inka Z.

     

  • Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2025/2026

    Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2025/2026

    Spoštovani,

    Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je objavilo Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2025/2026, vendar je prijava na razpis mogoča šele od 1. 7. 2025 dalje.

    Sprejem

    Študenti morajo prošnjo za sprejem oddati na spletnem portalu eVŠ, od 1. 7. 2025 do 18. 8. 2025. Študenti, ki bodo pravočasno oddali prošnjo za sprejem, bodo ob izpolnjevanju vseh pogojev uvrščeni na prvo prednostno listo. Prošnje za sprejem vložene po 18. 8. 2025 bodo rešene v roku dveh mesecev.

    Podaljšanje bivanja

    Študenti morajo oddati prošnjo za podaljšanje od 1. 7. do 18. 8. 2025. Predlagamo, da študenti prošnjo za podaljšanje oddajo čim prej. Študenti, ki prošnje za podaljšanje bivanja ne bodo oddali do 18. 8. 2025, s 1. 10. 2025 ne bodo več izpolnjevali pogojev za subvencionirano bivanje.

    Novosti v razpisu za subvencionirano bivanje v študijskem letu 2025/2026 so:

    –          Vlogo za sprejem in podaljšanje bivanja je mogoče oddati od 1. julija 2025.

    –          Subvencija za bivanje študenta, ki izpolnjuje vse pogoje in merila za subvencionirano bivanje, je 38,92 EUR mesečno v javnih študentskih domovih in dijaških domovih ter 100,64 EUR mesečno v zasebnih študentskih domovih ter pri zasebnikih.  

    –          Študent lahko odda samo eno prošnjo. Po uspešno oddani prošnji študent na e-naslov, ki ga je navedel v prošnji za bivanje, prejme potrdilo o uspešno oddani prošnji. Če študent potrdila ne prejme, prošnja ni bila uspešno oddana.

    –          Elektronsko poslovanje preko portala eVŠ: pisarna za študentske domove bo vročila oziroma posredovala vse dokumente in obvestila v zvezi s pridobitvijo pravice do subvencioniranega bivanja z odložitvijo dokumenta v spletni portal eVŠ.  Študent bodo vse pozive za dopolnitev prošnje za subvencionirano bivanje, sklepe in odločbe dobili z odložitvijo dokumenta v spletni portal eVŠ. Študent ob vročitvi dokumenta prejme informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu v spletni portal eVŠ na svoj elektronski naslov, ki ga je sporočil ob oddaji vloge za subvencionirano bivanje. Če študent dokumenta ne prevzame v petih dneh od dneva prejema informativnega sporočila o elektronsko odloženem dokumentu na portalu eVŠ, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.

    Pisarna dokumentov (npr. pozivov za dopolnitev, odločb in obvestil o napotitvi) po pošti ne bo več pošiljala.

    –          Prošnjo za sprejem vložijo študenti, ki so v študijskem letu 2024/2025 prejemali subvencijo za bivanje na visokošolskem študijskem programu ter so spremenili študijski program z vpisom na višješolski študijski program.  

    –          Študenti, ki so vpisani na višje šole ali visokošolske zavode v Brežicah, lahko koristijo pravico do subvencioniranega bivanja pri zasebniku v tej občini.   

     

    Za dodatne informacije in pomoč pri izpolnjevanju prijave je na razpolago Pisarnaza študentske domove na telefonskih številkah (01) 530 6027, (01) 530 6028 v času uradnih ur ali na elektronskem naslovu pisarnazasd@stud-dom-lj.si.

    V primeru težav z digitalnim potrdilom, elektronskim podpisom ter vsebinska pomoč pri izpolnjevanju elektronske vloge se lahko obrnete na Enotni kontakti center na telefonski številki 080 2002 (od 8.00 do 22.00 ure med delavniki), oziroma na e-naslov: ekc@gov.si.

     

  • Sonce, goli in dobra volja na turnirju našega društva

    Sonce, goli in dobra volja na turnirju našega društva

    V soboto, 24. maja 2025, je naše ŠD Vrzdenec gostilo pravi športni praznik – tradicionalni Horjulski Futsal turnir, kjer so se pomerile ekipe članov in Juniorjev. Čeprav so bili med članskimi ekipami tudi mladi devetošolci, so se odlično borili in pokazali, da se za prihodnost nogometa ni bati. Še posebej glasno pa je bilo ob igrah naših Juniorjev (od 4. do 8. razreda), ki so navduševali z energijo, požrtvovalnostjo in ekipnim duhom.
    Sončno vreme je privabilo lepo število obiskovalcev, ki so napolnili tribune in poskrbeli za pravo navijaško vzdušje. Poskrbeli smo tudi za lačne in žejne – na pomoč so priskočili naši zvesti sponzorji. Za odličen krompirček je poskrbela Gostilna Bistra, za nepremagljivo dobre pice pa Sebs Bakery iz Horjula, ki jih je spekel kar na dogodku samem.

    Na igrišču pa se je iskrilo! Med članskimi ekipami so prva tri mesta osvojili: 
    1. mesto: Podlipa

    2. mesto: ŠD Prvaki

    3. mesto: Zdešar & co

    Med Juniorji pa so se najbolj izkazali: 
    1. mesto: Brezovica gheto 
    2. mesto: Horjulski mulci 
    3. mesto: Legende

    Posebna priznanja so prejeli tudi posamezniki, ki so izstopali s svojim talentom: 
    Najboljši strelec: Matej Orel 
    Najboljši vratar: Tilen Jurca

    Poseben šarm dogodku pa je dodal še »Pokal šanka«, kjer je vsaka runda v vrednosti 10 € štela eno črtico. In kdo je imel največ žejnih članov? Seveda – ŠD Vrzdenec, ki je tudi letos dvignil pokal šanka visoko v zrak. 

    Iskrena hvala vsem sponzorjem, brez katerih tak dogodek ne bi bil mogoč: Gostilna Bistra, Sebs Bakery,         Kovinske konstrukcije Marko Zdešar s.p., Matic Sečnik s.p., Excenter d.o.o., Admiral d.o.o., Gostilna Bajc ter Občina Horjul, ki nam je omogočila brezplačen najem igrišča. 
    Zadovoljni obrazi, borbene tekme in smeh otrok so najlepša potrditev, da takšni dogodki povezujejo našo skupnost. Hvala vsem za obisk, navijanje, sodelovanje in nepozabno vzdušje. Se vidimo naslednje leto – še večji, še boljši in še bolj športni.

    ŠD Vrzdenec

  • Pomladanski potep po Balkanu

    Pomladanski potep po Balkanu

    17. – 23. maj  – V zgodnjih jutranjih urah smo se člani Društva upokojencev Dobrova z udobnim avtobusom odpravili do hrvaške meje, do Jadranske obale, mimo Splita in Neuma v Dubrovnik. Prvi daljši postanek smo imeli za ogled starega mestnega jedra, po ogledu smo  nadaljevali potovanje mimo Cavtata v Črno goro, kjer smo imeli večerjo in nočitev. Naslednji dan smo se po zajtrku z avtobusom odpeljali v Cetinje.Vožnjo smo nadaljevali  na Lovčen, kjer na 1657 metrov visokem Jezerskem vrhu stoji veličasten Njegošev mavzolej, po ogledu smo se  odpeljali skozi Njegošev rojstni kraj, vasico Njeguši, do zaliva Boke Kotorske, od tam dalje pa povratek v Budvo. Tretji dan je vožnja potekala prelepi obalni cesti mimo Sv. Štefana do Virpazarja in Podgorice ter čez mejni prehod v Albanijo, nato pa mimo Skadra v staro prestolnico Kruje. Popoldne prevoz v obmorsko letovišče Drač. Četrti dan smo se odpravili v prestolnico Tirano. Na prostranem trgu stoji konjeniški spomenik narodnega junaka Skenderberga. Spremljali so nas brezobličnimi in dokaj nezanimivimi bunkerji, mimo Elbasana proti Ohridskemu jezeru; čez mejni prehod v Makedonijo, mimo Struge v Ohrid. V Ohridu smo si ogledali stare znamenitosti  okrašene z prelepimi ikonostasi in bizantinskimi freskami ter vzpon na mogočno Samuelovo trdnjavo nad mestom. Popoldne vožnja ob Ohridskem jezeru do Sv. Nauma, kjer smo opravili ogled starodavnega samostana z dragocenim ikonostasom in sprehod po prelepi samostanski okolici.Po zgodnjem zajtrku je potekala vožnja mimo Kičeva in Tetova v Skopje. Zadnji dan smo imeli ogled srbske prestolnice, v popoldanskih urah smo se odpravili proti domu. Vožnja po avtocesti, skozi Hrvaško, mimo Zagreba v Slovenijo je potekala varno, saj sta nas voznika Rok in Zdravko ves čas razvajala  in skrbela, da smo se varno v poznih večernih urah vrnili domov.

     

  • 50 žensk v eni uri – maraton preobrazb Uršule Vratuša Globočnik

    50 žensk v eni uri – maraton preobrazb Uršule Vratuša Globočnik

    Gre za soavtorsko delo, za to se je pripravljala s pregledom svetovne literature in zgodovine ter izluščitvijo 50 ženskih osebnosti, ki so pustile pečat. Da predstava ni predolga, nekatere samo omeni, drugim da besedo, nekatere samo zaplešejo. “Koncept je torej skakanje iz lika v lik, nenehno preoblačenje, menjava lasulj in čevljev, ki pa ga povezuje komentar, torej, kako so ženske med seboj povezane.”
    Vsaka ženska je svoj odtenek in vsaka ženska ima množico odtenkov, bi lahko povzeli sporočilo te predstave. “Lepota je     v vseh teh barvah in kopici kostumov, lasulj in rut, ki čakajo, da jih ženska nadene. Glavna misel verjetno zazveni na koncu predstave: sprehodili smo se skozi evolucijo, ženske so seveda drugačne kot v preteklosti, in čeprav lahko svoje telo po mili volji zdaj spreminjajo in “retuširajo” na družabnih omrežjih, pa nekaj ostaja še od Eve: večno hrepenenje po vrnitvi v raj. Jaz to vidim kot ženska prizadevanja za pravičnost, lepoto, čistočo, ljubezen, nego,” je povedala avtorica in nastopajoča Uršula Vratuša Globočnik.       
    Med največjimi izzivi igranja monokomedije, v kateri nastopi toliko vlog, omeni zataknitev v kakšnem krilu z zadrgo in pridobitev občinstva, da si upa smejati na glas. Pravi, da morajo biti liki kontrastni, paziti je treba, da se spreminja glas, gibanje telesa, pogled, atmosfera lika. Igralka je bila vesela odziva publike in hvaležna za dobro organizacijo, zahvaljuje se tudi tehniku Matjažu Trčku.
    Uršula ima sicer korenine v Borovnici, tu so živeli njeni stari starši in oče v mladosti. Sama je rojena v Ljubljani, a tam se nikoli ni počutila tako domače, kot se zadnje pol leta v Borovnici. Pot jo je zanesla tudi v     Moskvo, kjer je preživela štiri pestra leta, na koncu pa ugotovila, da brez slovenske narave ne more. “Borovnica mi daje mir, rada pišem ob pogledu na gozd, opažam, da se tu lažje zberem, kot sem se ob pogledu na bloke.”      
    Sicer pa jo je nastopanje zabavalo in poživljalo že od malih nog. Najprej se je odločila za poletno gledališko šolo v Rusiji, potem je v Moskvi opravila sprejemne izpite in študij. To so bila njena najbolj pestra leta, ki jih, kot pravi, ne zamenja za nič. “    Zelo rada imam nove vtise, tam pa sem se potopila v svet drugačne kulture, pa vendar meni domače, to je nekaj slovanskega v nas, kot bi vstopila v prejšnje življenje. Pridobila sem prijatelje svoje duše.” Po vrnitvi v Slovenijo je magistrirala na AGRFT in z režiserjem Nennom Harlekinom sta pripravila tudi to predstavo.     Trenutno nastopa še v komediji Obiski, v otroških predstavah, vodi gledališke delavnice, za Mah teater je pripravila dramatizacijo in režirala je predstavo Bobri, ki smo jo v Borovnici videli pred kratkim. Zaposlena je na RTV Slovenija in ko se vrne s porodniške, bo sporočila, kdaj “prižgati enko”. 
    Pa njene želje za naprej? Nastop v filmu ali nanizanki, gostovati z     monomedijo, igrati še v kakšnem gledališkem projektu, kaj napisati in izdati ter vse to uspešno uskajevati z družinskim življenjem. “Kar je recimo v primeru te predstave pomenilo – vaditi z otrokoma, ki lezeta po odru in sprejemati čestitke z obema v naročju.”     

    Rok Mihevc
    Foto: Drago Videmšek     

  • Aleksander Jerič – šahist, sodnik, učitelj, …

    Aleksander Jerič – šahist, sodnik, učitelj, …

    Šah je v občini Borovnica s svojo dolgoletno tradicijo prisoten že od leta 1870, ko je Borovničan Gašper Kos na šahovskem tekmovanju Avstro-Ogrske zasedel izjemno 2. mesto. Sčasoma je zaradi težkih časov ter prve in druge svetovne vojne šahovsko življenje v Borovnici nekako zamrlo.
    Leta 1953 se je v Borovnico priselil gospod Aleksander Jerič, kjer si je ustvaril dom in družino. Takoj se je vključil v družbeno življenje ter zaradi svoje aktivnosti, znanja in predanosti delu postal zelo priljubljen in spoštovan med ljudmi. Zaradi ljubezni do šaha je bil leta 1958 glavni pobudnik in ustanovitelj Šahovskega kluba Borovnica, ki je dotlej deloval kot sekcija Prosvetnega društva Vzajemnost. Zaradi svojih organizacijskih sposobnosti je v Šahovskem klubu dolga leta opravljal in zasedal najvišje funkcije. Organizacija šahovskih turnirjev, kot tudi nastopanje borovniških šahistov na raznih tekmovanjih širom takratne Jugoslavije in nato Slovenije, je z odlično izvedbo tlakoval ravno gospod Aleksander Jerič. Kot šahovski sodnik je zelo uspešno sodil na mnogih tekmovanjih. Ravno zaradi te profesionalnosti je leta 1970 dobil povabilo takratnega jugoslovanskega šahovskega in političnega vrha, da postane eden od sodnikov na Šahovski Olimpijadi v Skopju. Ob vsem navedenem, pa je največ pozornosti v svojem življenju posvetil izobraževanju osnovnošolcev in mladine, ki jih je skoraj 50 let kot mentor in šahovski učitelj seznanjal s prvimi koraki na črno belih poljih. Uspehi niso izostali, saj so njegovi šahisti posegali po najvišjih mestih na šahovskih tekmovanjih. Njegov trud pa je bil gotovo poplačan leta 1976, ko je njegov sin Simon (Simon Jerič IM) postal pionirski republiški prvak. Gospod Aleksander Jerič je leta 2013 za svoje delo na področju šaha v Borovnici prejel Zlato plaketo Občine Borovnica ter leta 2022 Bronasto plaketo Šahovske zveze Slovenije. Poleg tega je prejemnik tudi drugih odlikovanj ter priznanj s področja dela in politične angažiranosti. Kljub 93 letom je bil gospod Aleksander Jerič še vedno čvrstega koraka ter bistrega uma in je z zanimanjem spremljal vsa dogajanja na šahovskem področju.
    Z globokim spoštovanjem se bomo spominjali njegovega dela in vsega, kar nam je zapustil v svojem bogatem šahovskem življenju.

    Boštjan Zakrajšek, predsednik Šahovskega kluba Borovnica