Kategorija: Novice

  • Koncert Tomaža Hostnika

    Koncert Tomaža Hostnika

    V prelepem ambientu polhograjske graščine je na prvi februarski večer novega leta odmevala glasba gorenjskega poeta in šansonjerja, Tomaža Hostnika. Njegova karizma, hudomušnost in glasbena virtuoznost so občinstvo popeljali na nepozabno popotovanje skozi raznolike zgodbe, nastale v sosednji dolini. 
    Poseben čar večera je dodala skrbno izbrana spremljava španskega vina A Pachos, ki je dopolnjevala glasbeno razvajanje in ustvarila pravo nepozabno vzdušje. Ob zvokih klavirja in globoko občutenih interpretacijah so tako obiskovalci na razprodanem koncertu resnično uživali v harmoniji glasbe, vina in prijetne družbe. 
    Z mogočnimi melodijami in subtilnimi detajli je Tomaž dokazal, zakaj velja za enega izmed izjemnih umetnikov na naši glasbeni sceni. Še posebej je navdušil s skladbami, kot so Lbezn i ket tista velka smreka, Nš dujenčk in Golaž, ki jih je predstavil z nalezljivim humorjem in energijo, zaradi katere se je razživela vsa dvorana. Njegova sposobnost povezovanja z občinstvom je bila očitna v vsakem trenutku – bodisi s prefinjenimi melodijami bodisi duhovitimi pripombami med pesmimi. 
    Večer v graščini, ki ga je pripravilo Turistično društvo Polhov Gradec v sklopu Koncertov presenečenja, je bil prava glasbena poslastica – vrhunska izvedba, odlično vzdušje in ambient, ki je dodal poseben čar dogodku. Polhov Gradec je še enkrat dokazal, da zna gostiti vrhunske umetnike in ponuditi edinstvena glasbena doživetja.

    Vili Koprivec

     

  • Teden pisanja z roko na OŠ Polhov Gradec

    Teden pisanja z roko na OŠ Polhov Gradec

    Letošnja osrednja tema Tedna pisanja z roko je bil »Ko spomini zadišijo«. Naš spomin je neverjeten. Prvih nekaj let življenja se ne spomnimo dobro. Takratnih dogodkov še nismo mogli ubesediti, jih pa s pomočjo vonjev lahko obudimo. Vonjave so zelo močno povezane s spomini zaradi neposredne povezave med vohalnim sistemom in možganskimi centri, ki so odgovorni za čustva in spomine. Ta pojav je pogosto imenovan “Proustov učinek”, po pisatelju Marcelu Proustu, ki je opisal, kako mu je vonj po magdalenicah obudil živ spomin na otroštvo. 
    V otroštvu se vohalni sistem hitro razvija in je močno povezan z učenjem ter čustvenimi izkušnjami. Zato so vonjave, ki jih zaznamo v zgodnjem življenju, pogosto trajno vgrajene v našo spominsko banko. Ob teh spodbudnih besedah organizatorjev smo se podali na pot za našim nosom ali kot je zapisal učenec: »Moj nos ima bogat spomin.«  
    Za nami je 10. Teden pisanja z roko, ki je potekal med 20 in 24. januarjem. Na naši šoli se trudimo, da spodbujamo in navdušujemo pisanje z roko čez celo leto. V projekt so se vključili vsi učenci matične šole ter učenci obeh podružnic. Tako so sodelovali 403 učenci in mentorji. 
    Letošnja tema Tedna pisanja z roko nam je zato še toliko bolj všeč, saj nas je vonj popeljal v rano otroštvo, na travnike, polja in gozdove, od vonja po snegu in babičinih piškotov do dišečih in slanih poletnih noči. Ker imamo starejši veliko več dišečih spominov, ki jih otroci skoraj ne poznajo več, smo k pisanju spodbudili tudi starejše. Učenci so dobili nalogo, da tudi njihovi starši in stari starši pomislijo, kam jih vonjave preteklosti popeljalo in se že veselimo njihovega sodelovanja in tudi povezovanja z otroki. 
    Naj se pisanje z roko in povezovanje nas s svojimi mislimi, domišljijo in spomini nikoli ne konča. Naj se naši dišeči spomini vtisnejo na papir v spomin, veselje za naslednje rodove.


    Koordinatorica Tedna pisanja z roko 
    Simona Mihalic

     

  • Poklonili smo se slovenskemu kulturnemu prazniku

    Poklonili smo se slovenskemu kulturnemu prazniku

    Tako kot vsako leto smo se na Osnovni šoli Polhov Gradec tudi letos s kulturno prireditvijo ob Prešernovem dnevu poklonili slovenskemu kulturnemu prazniku, ki ga prav radi poimenujemo tudi Ta veseli dan kulture. Tudi letošnje leto zaznamujejo različne obletnice slovenskih umetnikov, ki so vlekle rdečo nit letošnje prireditve. 3. decembra 2024 je minilo 225 let od rojstva našega znamenitega pesnika Franceta Prešerna. Za seboj je pustil dragoceno zapuščino pesmi. Človek, ki simbolizira slovenski kulturni praznik. Takole se je vse skupaj začelo. 
    Mrzli decembrski dnevi. Pri Ribičevih v Vrbi je vznemirljivo in nenavadno živahno. Vsi pričakujejo rojstvo tretjega otroka. Tretji december, popoldne. Oče Šimen se zaskrbljen mota med gospodarskimi poslopji. Čaka, kdaj se bo iz kamre oglasil otroški jok. Zasliši ga; na vrat na nos pohiti v hišo. V veži mu ženske naznanijo, da se mu je rodil zdrav fant. Mati Mina se dobro počuti. V zadregi obstane. Začuti, kako sta ga napolnili prijetna toplota in neizmerna sreča. Botra sta odnesla otroka v uro hoda oddaljene Rodine. Krstili so ga za Franceta.
    Osmošolec Amadej Mrzlikar nam je ob klavirski spremljavi recitiral njegovo pesem O, Vrba, sonet iz cikla šestih sonetov z naslovom Sonetje nesreče, v kateri govori o obžalovanju svojih življenjskih odločitev, o domotožju in razočaranju.
    Osrednja osebnost druge točke na prireditvi je bil tudi Jakob Aljaž, po katerem se imenuje Aljažev stolp na Triglavu. Jakob Aljaž je dolgo gojil misel, da bi na vrhu Triglava postavil majhen stolp, ki bi služil kot planinsko zavetišče. Pozimi leta 1895, pred 130 leti, je nekega popoldneva v svoji župnijski sobi sam izdelal načrt stolpa in ga začrtal s kredo na tla. Kot 
    župnik na Dovjem in planinec je za en goldinar kupil vrh Triglava, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev stolp na vrhu Triglava.
    Prisluhnili smo skladbi, ki je tesno povezana z Aljaževo ljubeznijo do slovenskih gora. Melodija O, Triglav moj dom nas je ponesla na vrhove, kjer je dobil svoj navdih.

    Predali smo se tudi »stripovskemu« svetu. Le kdo ne pozna Zvitorepca, Lakotnika, Trdonje, Stezosledca, Zadnjega Mohikanca in ostalih junakov številnih stripov in slikanic? Avtor teh, lahko rečemo, ljudskih stvaritev je Miki Muster, ki ga mnogi poznamo kot pionirja slovenskega stripa, ki nam je skozi svoje nepozabne junake pričaral svet domišljije, humorja in modrosti. Brez dvoma eden najboljših ustvarjalcev in risarjev slikanic in stripov ter filmskih risank v slovenskem in evropskem merilu. Letos mineva okroglih sto let od njegovega rojstva.
    Mineva 10 let od smrti Slavka Avsenika. Njegova pesem Na Golici velja za eno najbolj prepoznavnih polk in največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Gre za glasbenega velikana, ki nam je zapustil dragoceno glasbeno zapuščino. Uživali smo ob zvokih melodije Na Golici, ki sta nam jo pričarala učenca na harmoniki.

    Tudi Niko Grafenauer je s svojo obletnico pripomogel k obogatitvi naše prireditve
    . Letos bo namreč praznoval 85. rojstni dan. Se spomnite Pedenjpeda? Prvošolčki so poskrbeli za navihano recitacijo njegovih pesmi z legendarnim junakom.
    Tudi Desa Muck bo letos praznovala okroglo obletnico. V splošnih knjižnicah najbolj izposojena avtorica. Pisateljica, dramatičarka, gledališka in filmska igralka, scenaristka in publicistka. Njena imitatorka, naša učiteljica, nas je obiskala in povedala nekaj zanimivosti o njenem življenju.

    Na prireditvi pa smo opazili tudi Mačka Murija. Mladim dobro poznan knjižni lik v slovenski ponarodeli pravljici, ki jo je leta 1975 napisal 
    Kajetan Kovič z ilustracijami Jelke Reichman. Ob 40-letnici izida je bila knjiga ponatisnjena v več kot 150 tisoč izvodih. 
    Pevski zbor je zapel Mačka Murija, kot ga zapoje Neca Falk, ki bo letos dopolnila 75 let. 
    Na prireditvi smo izvedeli nekaj namigov, da je bil praznik še bolj prešeren. Lahko smo si ogledali podelitev Prešernovih nagrad za vrhunske dosežke na področju umetnosti, na dan praznika pa brezplačno odpirajo svoja vrata številne kulturne ustanove, kjer pripravljajo različne razstave in vodene oglede. Lahko smo se sprehodili do Prešernovega spomenika, kjer je že tradicionalno potekal recital Prešernove poezije.
    Prav nič ni narobe, če na dan praznika v roke vzamemo dobro knjigo ali se posvetimo razmisleku o pomenu kulture in življenju in ohranjanju slovenske identitete. 
    Umetniki v trenutkih ustvarjanja pogosto ne verjamejo vase, so negotovi v svoje stvaritve, tako kot mi ne verjamemo, da nam bo vedno uspelo. Napisati dobro pesem, preskočiti kozo pri telovadbi, ohraniti prijatelja, pisati odlično test iz matematike …
    Prireditev smo zaključili s pesmijo Le kdo še verjame Nine Pušlar, ki govori o spoznanjih, ki jih prinese življenje, o iskanju iskrenosti ter zaupanja v medčloveških odnosih. Besedilo izraža razočaranja nad površinskimi odnosi ter hrepenenje po resnični ljubezni in povezanosti. S svojim glasom nas je pobožala osmošolka Jerca Janša, ki je zapela njeno pesem.

    Kot spremljevalna dejavnost prireditve je nastala tudi razstava ilustracij Lile Prap, slovenske 
    pisateljice in ilustratorke, ki bo letos praznovala 70. rojstni dan. Njene knjige, prežete z domiselnostjo, humorjem in barvitimi ilustracijami, nagovarjajo otroke po vsem svetu. V njenih delih imajo glavno vlogo živali, saj sama pravi, da: »… živali predstavljajo otrokom svet pristnosti, prvobitnih nagonov. Tako kot otroci so neobremenjene z razmišljanjem, moralnimi kodami in problemi odraslih ljudi.« 
    Učenci razredne stopnje pa so ustvarjali na temo slovenskega kulturnega praznika. Tudi njihove umetnine krasijo našo avlo.

    Tudi s to prireditvijo smo začutili, kako pomembno je, da ohranjamo in razvijamo kulturo in umetnost.

    Učiteljica Urška Žagar

     

     

     

  • Vabimo k vpisu v Dvigov pomladni študijski semester

    Vabimo k vpisu v Dvigov pomladni študijski semester

    Bralni krožek (BK)
    Kdaj: vsako prvo in tretjo sredo v mesecu ob 18:00 v Domu krajanov Dragomer.
    Mentorica: prof. Alenka Logar Pleško
    Vaš prispevek: letna članarina 20 €, zaposleni 25 €.
    Prijava na e-naslov dvig@iold.si ali po telefonu 040/424 446 (Alenka).
    Člani spoznavajo slovenske avtorje z branjem njihovih del, ogledom predstav in razstav ter na literarnih srečanjih.

    Bralni krožek Od pravljice do lutke za otroke od 4. do 7. leta starosti
    Kdaj: vsak tretji četrtek v mesecu ob 16:45 v Domu krajanov Dragomer.
    Mentorica: Mojca Erjavec, somentorica: Brina Žnidarič.
    Vaš prispevek: brezplačno.
    Prijava: mojca.erjavec3@gmail.com ali 031/254 125 (Joži).
    Otroci, stari 4–7 let, poslušajo slovenske pravljice, izdelujejo lutke pravljičnih junakov, napišejo lastno pravljico in se enkrat letno predstavijo na literarnih srečanjih ali razstavah.

    Študijski krožek Slovenska in svetovna kulturna dediščina: Enajsta šola o antiki
    Kdaj: na drugo sredo v marcu, aprilu in maju ob 19:15 v Domu krajanov Dragomer.
    Mentorica: dr. Verena Vidrih Perko
    Vaš prispevek: letna članarina 20 €, zaposleni 25 €.
    Prijava na e-naslov dvig@iold.si ali po telefonu 031/254 125 (Joži).
    Teme srečanj: Svetilnik iz Aleksandrije, sedmo čudo sveta na steklenici iz Petovione; Ravena – umetniški biser sredi močvirja; Barbara Celjska in njen čas. Študijski obisk po dogovoru.

    ŠK Enajsta šola s filmom (III) ,
    Kdaj: vsako tretjo sredo v mesecu ob 20:00 v Domu krajanov Dragomer.
    Mentor: Darijan Novak
    Vaš prispevek: letna članarina 20 €, zaposleni 25 €.
    Prijave na e-naslov dvig@iold.si ali 031/427 034 (Darijan).
    V tretji izvedbi bodo člani predstavljali filme po lastnem izboru. Izbirali bodo filme, ki obravnavajo aktualne izzive današnje lokalne in/ali globalne družbe ter v njih iskali in vrednotili sporočila za ožjo ali širšo skupnost.

    Študijski krožek Mi in podnebne spremembe
    Kdaj: vsako drugo sredo v mesecu ob 18:00 v Domu krajanov.
    Mentorica: Nika Gams
    Vaš prispevek: letna članarina 20 €, zaposleni 25 €.
    Prijave na e-naslov dvig@iold.si ali 031/254 125 (Joži).
    Nadaljevali bomo s spoznavanjem primerov dobrih praks prehranske samooskrbe s študijem literature in z obiskovanjem primerov dobrih praks.

  • Pravljična urica z gasilko Niko

    Pravljična urica z gasilko Niko

    Petega februarja je Gasilska zveza Vrhnika tudi uradno pričela z izvedbo različnih aktivnosti v okviru praznovanja svojega visokega jubileja, 70 let delovanja.  V sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika, je bila izvedena prva pravljična urica z gasilko.

    V Grabeljškovi dvorani se je zbralo okoli petdeset otrok, ki so prisluhnili pravljici o slonici, ki je iskala najboljšo službo zase. Svoje poslanstvo je našla pri gasilcih, ki so tako kot ona pogumni, iznajdljivi in pripravljeni priskočiti na pomoč ljudem in živalim v stiski.  Po prebrani pravljici je sledilo še zabavno ustvarjanje in druženje z gasilci.

    Če vas zanima katero pravljico ima gasilska Nika pripravljeno za naše naslednje druženje, se nam pridružite ponovno 26. marca, prav tako v Cankarjevi knjižnici.

    Gasilska zveza Vrhnika

  • Vabljeni na slikarsko razstavo

    Vabljeni na slikarsko razstavo

    Vabljeni 18. februarja ob 18. uri na odprtje slikarske razstave Nuše Smolič.

  • Knjige, knjige in še enkrat knjige

    Knjige, knjige in še enkrat knjige

    V Župnijskem vrtcu Vrhnika je v zadnjem tednu meseca januarja, potekal prav poseben dogodek — svetopisemski maraton, ki je otrokom približal svet svetopisemskih zgodb na prijazen in dostopen način, ter je bil prilagojen najmlajšim poslušalcem.

    Poleg pripovedovanja so otroci sodelovali v ustvarjalnih delavnicah, kjer so risali prizore iz zgodb ter oblikovali preproste lutke, ki so predstavljale svetopisemske junake. Njihova ustvarjalnost je prišla do izraza skozi barvite upodobitve in domiselne ideje.

    Svetopisemski maraton je bil poln veselja in zanimanja. Otroci so z radovednostjo spraševali o junakih iz zgodb in iskali povezave z lastnimi življenjskimi izkušnjami.

    V Tednu kulture smo v vrtcu izvedli pestro in ustvarjalno dogajanje, namenjeno spoznavanju kulturno-literarnih umetnikov ter razvijanju pozitivnega odnosa do literature, umetnosti in kulturne dediščine. Otroci so skozi različne dejavnosti na igriv način spoznavali pomembne slovenske literarne umetnike ter se preizkusili v različnih ustvarjalnih izrazih.

    Tovrstne dejavnosti pomembno prispevajo k celostnemu razvoju otrok.

    Z obiskom filmskega in gledališkega igralca Pavleta Ravnohriba je potekalo navdihujoče srečanje z najmlajšimi. Dogodek je bil organiziran z namenom spodbujanja bralne kulture med otroki ter jim približati svet domišljije in literature. Med obiskom je Pavle Ravnohrib otrokom prebral nekaj priljubljenih zgodb. Njegov živahen pripovedovalski slog je otroke povsem pritegnil, saj so z navdušenjem sledili zgodbi ob domiselnih prigodah knjižnih junakov.

    Branje pravljic je čudovit način za spodbujanje otroške domišljije in ustvarjalnosti. Vedno je poseben trenutek, ko lahko zgodbo delimo neposredno z mladimi poslušalci.  

    Zadnji dan Tedna kulture, smo pripravili zaključno prireditev, katero smo otvorili s slovensko himno ter nastopili s folklorno skupino.

    Otroci so predstavili svoje likovne izdelke na razstavi za starše.

    Skupina Kapljice

  • Odzovite se na             Svit – lahko vam reši življenje!

    Odzovite se na Svit – lahko vam reši življenje!

    Slovenija je ena redkih držav, ki ponuja celovit in brezplačen presejalni program za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke – Program Svit. Ta preprost test, ki ga lahko opravite doma, lahko odkrije predrakave spremembe in raka debelega črevesa ter danke v zgodnji fazi – ko je zdravljenje še zelo uspešno. Kljub temu se še vedno vsi povabljeni ne odzovejo. Odziv ljudi v občinah ustanoviteljicah Zdravstvenega doma Vrhnika je boljši od povprečja v Sloveniji; in sicer se je vabilu odzvalo 67,26 % vabljenih iz občine Vrhnika, 66,78 % iz občine Log-Dragomer in 63,17 % vabljenih iz občine Borovnica. To je dober rezultat, a še vedno skoraj tretjina povabljenih ni izkoristila te izjemne priložnosti za svoje zdravje.

    Rak debelega črevesa in danke se pogosto razvija tiho, brez očitnih simptomov. Mnogi ljudje, ki so v Programu Svit prejeli pozitiven rezultat, niso imeli nobenih težav – a prav zaradi zgodnjega odkritja so se lahko pravočasno zdravili. Nihče si ne želi takšne diagnoze, a če se bolezen odkrije zgodaj, so možnosti za ozdravitev odlične.

    V letu 2024 so v okviru programa Svit pri 1.676 osebah v Sloveniji odkrili napredovale spremembe, ki bi se lahko razvile v raka. Pri 215 osebah so že odkrili raka, ki morda drugače ne bi bil odkrit pravočasno.

    Kako poteka testiranje?

    Če ste stari med 50 in 74 let, prejmete vabilo po pošti. Ko podpišete soglasje, prejmete komplet za odvzem dveh vzorcev blata, ki ga brezplačno pošljete v analizo. Če so rezultati pozitivni, vas napotijo na dodatne preiskave, kot je kolonoskopija.

    Ne odlašajte – vaše zdravje je najdragocenejše!

    Vsak, ki prejme vabilo v Program Svit, ima priložnost, da pravočasno odkrije bolezen in prepreči najhujše. Ne dovolite, da bi bilo prepozno. Test je enostaven, neboleč in brezplačen – a njegovi rezultati lahko pomenijo razliko med zdravim življenjem in dolgotrajnim zdravljenjem.

    Z majhnim korakom lahko naredite veliko razliko. Bodite odgovorni zase in za svoje bližnje – Odzovite se na Svit!

     

    ZD Vrhnika

  • Trio Vivere navdušil borovniško občinstvo

    Trio Vivere navdušil borovniško občinstvo

    S harmonijami profesionalnih izobraženih moških glasov izvajajo lastne avtorske pesmi ter priredbe domačih in svetovnih uspešnic. Priredbam znanih skladb, kot so Dan ljubezni, Ko mene več ne bo, Solinar, Lahko noč, Piran, Granada in mnogim drugim, na svojevrstni način vdahnejo svojega duha in prepričajo še tako zahtevno občinstvo. Razprodani koncert je bil hkrati tudi uvod v novo sezono Glasbenega festivala Fabrka, ki ga je otvoril predsednik in umetniški vodja Tadej Kenig. V svojih pozdravnih besedah je spomnil, da moč besed našega največjega pesnika Franceta Prešerna še danes odmeva v naših srcih in nas spominja na nesmrtnost umetnosti, ki povezuje, navdihuje in odpira nova obzorja. “Kulturni praznik je priložnost, da se zazremo v bogastvo slovenske ustvarjalnosti in podpremo tiste, ki s svojo predanostjo skrbijo, da umetnost med nami živi.” Povabil je še k letošnji ediciji festivala, ki bo znova napolnil borovniški prostor z vrhunskimi glasbenimi doživetji. “Naj nas kultura povezuje, bogati in navdihuje.”
    Po slovenski himni pa je sledil večer, v katerem se je Trio
    Vivere sprehajal skozi slovensko in tujo glasbeno literaturo. Poleg skupnih pesmi se je vsak tudi s solo točko predstavil občinstvu. Aljaš Farasin je priznal, da se mu po vseh letih nastopanja še zdaj pred vsakim nastopom tresejo hlače, pri tem pa je spomnil na svoj prvi nastop s trobento kot 7-letni fantek, ki je na svojo nalogo takoj na začetku točke kar hitro pozabil.
     
    Rok Ferenčak
    se je izkazal in prepričal s svojimi plesnimi koraki, Matjaž Robavs pa je spomnil na pomen kulture v slovenskem prostoru in da smo ena redkih držav, ki ima na praznik kulture prost dan. “Tako lahko ves dan razmišljamo o naši kulturi, o tem, kako in koliko kulturni smo, kako je z našo kulturo srca, kulturo duha, kakšni so naši medsebojni odnosi, v družini, med partnerji, sosedi … Kakšni so odnosi v narodu, ali odgovorni poskrbijo za to, da se počutimo dobro, varno in udobno v tej naši prelepi deželi. Imamo torej mnogo časa, da o vsem tem razmislimo in potegnemo kakšne zaključke, ker samo tako ima kulturni dan svoj smisel, drugače je samo še en prost dan, ko drug drugega dolgočasno gledamo. In tega ne želimo narodu in drug drugemu, ampak želimo gojiti in krepiti v sebi to kulturo duha in to kulturo srca,”  je naglasil Robavs in še dejal, da je hkrati za kulturnike to dan hvaležnosti. “Za tako lep poklic, ki ga imamo, saj smo blagoslovljeni s tem, kar počnemo, da med vas prinašamo veselje, hrepenenje, srečo, včasih malo pozdražimožalost, da gre solza lažje iz vas in da potem na tej solzi posadite novo upanje.”
     
    Večer je bil poseben tudi zaradi prisotnosti
    žene enega najbolj prepoznavnih piscev besedil slovenske glasbe Dušana Velkarvha, brez katerega si po besedah Robavsa naše kulturne dediščine ne moremo več predstavljati. Bil je namreč avtor mnogih znanih skladb, Silvestrski poljub, Dan ljubezni, Med iskrenimi ljudmi, za Trio Vivere pa je napisal pesem Kanconeta, ki je bila seveda del glasbenega repetoarja tudi tokrat. Matjaža, Aljaža in Roka so sicer spremljali instrumentalisti Jošt Lampret, Inti Pucihar, Klemen Smolej in Jaka Pucihar. “Da bi ostali še dolgo prijatelji,” je bila misel, s katero je Trio Vivere zaključil ta večer kulturnega praznika.
     

    Rok Mihevc 

  • Na Kulturahodu tokrat tudi France Prešeren

    Na Kulturahodu tokrat tudi France Prešeren

    Letos je za organizacijo na vrsto prišel HUD Karel Barjanski v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Vrhnika, Kulturnim društvom Borovnica, Društvom podeželskih žena Ajda, Ženskim pevskim zborom Tonja in Društvom Zabočela. Približno 150 udeležencev se je kljub jutranjemu mrazu zbralo pred Krajevno knjižnico dr. Marje Boršnik, kjer so pevke Tonjepod vodstvom Tine Vahčič s slovensko himno in še nekaj pesmimi otvorile Kulturahod 2025. 
    Pot je najprej vodila na Staro postajo, na razgledno točko, na kateri je Sabina Leben
    iz sekcije Kulturnega društva za ohranjanje dediščine predstavila začetke poselitve Ljubljanskega barja pred 6000 leti, prve načine transporta, ideje o izsuševanju barja, nekaj več je povedala tudi o največjem in najlepšem premostitvenem objektu na trasi Dunaj– Trst, Stari postaji, za zaključek pa je interpretirala pesem Otona Župančiča Z vlakom, ki priča o domotožju pesnika, ko je potoval v tujino.
     
    Sledil je spust nazaj v dolino, k stebru viadukta
    , kjer se je Helena Petrič, prav tako iz sekcije za ohranjanje dediščine, osredotočila na gradnjo mosta, ki je nesprejemljivo zarezal v Borovnico. Slišali smo kar nekaj zanimivih informacij, o tipskih hišah za inženirje, da so most zgradili brez železa in cementa in da so dobro zaslužile tudi kmetije, ki so si tako dobro opomogle. Ker je bila Borovnica prva železniška postaja južno od Ljubljane, je to prineslo razvoj turizma in večjo možnost za izobraževanje v Ljubljani. “Borovnica je z gradnjo doživela največjo slavo, pa žal tudi največje trpljenje, o katerem pa več prihodnje leto,” je že temo za Kulturahod 2026 napovedala Helena Petrič. 
     
    Pot smo nadaljevali proti
    Stari pošti v borovniškem jedru, kjer je pohodnike pozdravil sam France Prešeren v izvedbi Matjaža Ocepka iz Gledališke skupine ŠotaPrešeren je povedal, kako je v Borovnico hodil obiskovati svojega strica, ki je bil tukaj župnik, spodbudno je dejal, da smo Slovenci edini narod na svetu, ki ima na praznik kulture prost dan, navdušen pa je še ugotovil, kako veliko je borovniška vas prispevala k slovenski kulturi in literaturi ter da se bralna kultura zopet dviguje, saj je Borovnica med prvimi desetimi slovenskimi občinami po izposoji knjig. Prav kultura je poleg jezika tisto, kar nam je na tem prepihu omogočilo, da smo vstali kot narod. Danes se nismo zbrali, da bi proslavili moj dan, danes sem prišel med vas, da se v tej vasi, kjer je beseda doma, poklonim vam za vse, kar ste prispevali k literaturi. Globoko spoštovanje za vse, kar ste naredili in sladko pričakovanje, da se bom udeležil vaših naslednjih razveseljevanj ob igrah, besedi in plesu.”
     
    Sledil je daljši sprehod do čuvajnice 666, kjer so nas z dobrotami in okrepčilom pričakale članice Društva podeželskih žena Ajda
    , Peter Bezeg iz Zgodovinskega društva Borovnica pa je par besed povedal o sami čuvajnici, o tem, kaj se je nekoč na tem mestu dogajalo in zakaj takšno ime. Predzadnja postaja Kulturahoda je bil paški most, ki ponuja čudovit razgled na Pako in Ljubljansko barje, kjer smo prisluhnili še nekaj zgodovinskidejstvom o vasi in mostu. S pesmijo Bliža se železna cesta sta nas v zgodovino trase od Dunaja proti Trstu popeljala France Prešeren in njegova “na novo odkrita borovniška ljubica Karmen” iz Gledališke skupine ŠotaV gasilskem domu na Bregu je sledilo še druženje in konkretno okrepčilo s pasuljem in čajem, za glasbeno spremljavo pa so poskrbeli Slavčki s Kužnce
     

    Rok Mihevc