Širša delovna skupina za pripravo OCPS Borovnica je 27. 1. 2025 obravnavala ter s popravki in dopolnitvami potrdila osnutek Akcijskega načrta Občinske celostne prometne strategije Občine Borovnica. Ta vsebuje ključne ukrepe na štirih podpornih stebrih: ·celostno prometno načrtovanje, ·hoja, ·kolesarjenje, ·javni potniški promet, ·motorni promet.
Pri vsakem ukrepu so opredeljeni njegovi odgovorni nosilci, kazalniki za sledenje uspešnosti njegove izvedbe, okvirna sredstva za njegovo izvedbo, viri financiranja, stopnja zahtevnosti in časovna dinamika njegovega izvajanja oz. izvedbe, v kolikor gre za enkratni ukrep. Osnutek akcijskega načrta je podjetje PNZ d. o. o., izbrano za nudenje podpore pri pripravi OCPS Občine Borovnica, že posredovalo v presojo s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo dodeljenemu presojevalcu, ki bo predvidoma do konca februarja posredoval svoje komentarje in pripombe ter predloge morebitnih sprememb in dopolnitev. Tako dopolnjen dokument bo predvidoma v začetku marca posredovan pristojnim na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. V kolikor to ne bo imelo večjih pripomb – česar ne pričakujemo – bo Občinski svet Občine Borovnica na aprilski seji obravnaval dokument. V primeru njegove potrditve s strani občinskega sveta bo tako proces priprave OCPS Občine Borovnica končan in bo občina za obdobje naslednjih petih let razpolagala z dokumentom, ki je ena od osnov za kvalificirano udeležbo ja na javnih razpisi za pridobitev sredstev na področju trajnostnega prometa in mobilnosti iz proračunov RS in EU.
Izdelavo OCPS Občine sofinancirata Ministrstvo za okolje, prostor in energijo in Evropska unija.
Občina Borovnica
Delavnica širše delovne skupine za pripravo OCPS Borovnica.
Občina Dobrova – Polhov Gradec pripravlja novo Občinsko celostno prometno strategijo (OCPS), katere cilj je izboljšati način potovanja v občini in ustvariti varnejšo ter dostopnejšo prometno ureditev za vse prebivalce. Strategija temelji na analizi potovalnih navad občanov, ki je bila izvedena s pomočjo statistike, meritev in anket. Na podlagi teh podatkov bo mogoče oblikovati rešitve, prilagojene dejanskim potrebam prebivalcev in obiskovalcev občine. Z novo OCPS bo občina prispevala k bolj trajnostni in prijazni mobilnosti ter pridobila možnost kandidiranja za državna in evropska sredstva za izboljšanje prometne infrastrukture. Občina vabi vse občane na razstavo o pripravi, viziji in ciljih OCPS, ki je na ogled v avli OŠ Dobrova in OŠ Polhov Gradec od 17. februarja do 31. marca 2025. Ogled razstave bo obiskovalcem omogočil vpogled v potek priprave strategije ter cilje, ki jih občina želi doseči. Priprava nove strategije je bila omogočena s sredstvi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je v novembru 2023 objavilo javni razpis za sofinanciranje izdelave OCPS preko kohezijskih sredstev. Občina je prepoznala pomen razpisa in uspešno oddala vlogo, ki je bila potrjena. V sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki iz podjetja PZN, ki ima bogate izkušnje pri izdelavi prometnih strategij, so že stekle prve aktivnosti. Pomemben del priprave OCPS je sodelovanje občanov. Organizirane so bile ankete, delavnice in javne razprave, kjer so občani lahko izrazili svoja mnenja in predloge. Na ta način je strategija v največji možni meri zajela dejanske prometne potrebe in kritične točke v občini. Cilj nove OCPS je nasloviti prometne izzive, izboljšati kakovost zraka z zmanjšanjem emisij izpušnih plinov ter povečati kakovost življenja občanov. Strategija je hkrati podlaga za pridobivanje sredstev za ukrepe trajnostne mobilnosti.
Projekt sofinancira Evropska unija.
Vabljeni k ogledu razstave in sodelovanju pri oblikovanju prometne strategije občine.
Pred enim letom se je v sodelovanju z zavodom Zlata mreža tudi v naši občini začel organiziran prevoz starejših od 65 let in oseb z nekaterimi vrstami oviranosti, ki ne razpolagajo z možnostjo prevoza z osebnim avtomobilom, do nujnih storitev v občini, na Vrhniki in v Ljubljani, s pomočjo voznikov-prostovoljcev in občinskega vozila. V letu dni je na ta način 11 voznikov, »Prostoferjev«, opravilo več kot 300 tovrstnih prevozov, povpraševanje po storitvi pa je v porastu.
Zato ponovno pozivamo vse, ki razpolagate z veljavnim vozniškim izpitom kategorije B, tudi ob delavnikih v dopoldanskem in/ali zgodnje popoldanskem času razpolagate z nekaj urami časa ter ste pripravljeni brez plačila opravljati prevoze do nujnih storitev za vse tiste, ki so jim te le s težavo ali pa celo sploh ne dostopne, da se prijavite za sodelovanje pri izvajanju prevozov na klic za občane naše občine. To lahko storite zelo enostavno tako, da do 17. 3. 2025 po običajni alie-poštnina naslov občine Občina Borovnica, Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica oz. obcina@borovnica.si posredujete sporočilo z naslovom oz. vsebino ŽELIM SODELOVATI V MREŽI PREVOZOV NA KLIC ter navedete svoje ime in priimek, naslov, starost, leto opravljenega vozniškega izpita kategorije B ter telefonsko številko. Svojo pripravljenost lahko sporočite tudi v tajništvo Občine Borovnica na tel. št. 01 750 7460.
Po prijavi vas bomo povabili na spoznavno srečanje, na katerem boste izpolnili in podpisali pristopni obrazec in na katerem vam bomo vso stvar bolj podrobno predstavili, vas seznanili z vozilom Dacia Duster ter usposobili za izvajanje storitve.
Pri gradnji vodovoda so končana dela od Brezovice h. š. 14 do gasilskega doma, prav tako od križišča Niževec–Zabočevo do kapelice. Nadaljujejo se dela od kapelice na Brezovici proti mostu čez Prušnico na Dražici, ki potekajo po levi strani cestišča (v smeri proti Borovnici). Začela se bodo izvajati dela na hišnih priključkih v zgornjem delu Zabočeva in spodnjem delu Brezovice od hišne št. 7 do kapelice Na vodohranu se izvaja betoniranje 1. in 2. celice.
Ansambel je nastal izključno iz ljubezni do slovenske narodno-zabavne glasbe. Trije fantje iz sosednjih vasi so pričeli z igranjem ob sobotnih večerih in različnih druženjih. Želja in strast do glasbe pa je nudila dodaten zagon in kmalu je nastala zasedba z imenom ansambel Krimski lisjaki. Zasedba, ki jo poznate danes, je nastala leta 2016. Zgoščenka nosi naslov Najin čas. Pesem, za katero je bil posnet prvi videospot, je prav tako najbolj prepoznavna skladba ansambla Krimski lisjaki. Že ob izdaji pesmi leta 2017 so fantje vedeli, da ob to naslovna pesem CD-ja. Na zgoščenki je zbranih 13 čudovitih pesmi. Nekaj že znanih, nekaj pa tudi takih, ki jih ne boste slišali drugod, kot na CD-ju ali na njihovem nastopu. CD se trenutno da dobiti pri članih ansambla, zato hitro stopite z njimi v stik, da vas njihove melodije popeljejo v svet pristne domače narodno-zabavne glasbe.
Sončki smo za pohode v letu 2025 vpeljali novost.Z vodnico Sonjo smo v načrt dodali nekaj pohodov na podlagi naših predlogov. Predlagane poti naj bi poznali, jih že prehodili in ocenili, da bi lahko bile zanimive za vse Sončke.
Tokratni pohod je bil predlog Kenk Srečka.
Pod bližnim vrhom Ter smo sprva hodili skozi značilen kraški gozd
Potekal je od vasice Griže (412 m nmv)po planotastem svetu nad zgornjo Vipavko dolino, ki ga dolina reke Raše ločuje od Krasa, do naselja Tabor s stražnim stolpom in ostanki nekdanjega srednjeveškega gradu. Od tam smo se v lepem sončnem, a prepišnem vremenu vrnili v Griže in zaokrožili našo pot.
Do izhodišča smo se pripeljali po cesti, ki nas je najprej popeljala precej globoko v dolino reke Raše, ki je nastala kot posledica tektonskega preloma. Takoimenovani Raški prelom poteka vse od hrvaške meje in se konča pri Novi Gorici. Nad dolino se nahajajo Griže, kjer smo začeli svojo pot.
Ta domačija vztaja
Dokaj značilne kraške hiše z vodnjakom, ograjenim dvoriščem za zaščito pred močno burjo, so nas pozdravilevečinoma že s prenovljeno podobo. Ime je kraj dobil po “grižah”, kupih kamenja, nabranega s pašnikov in travnikov, da so tamkajšnji ljudje pridobili obdelovalno zemljo.
Naša pot se je vila večinoma po kolovozih in čez pašnike.
Čez obsežne travnike in pašnike
Posebej veliko razgledov sicer nismo imeli, saj je pot večji del speljana skozi kraško gmajno.Smo pa v daljavi lahko občudovali Nanos in celotno njegovo pobočje, ki se počasi spušča proti Vipavi.
Po dobri polovici poti se je svet odprl in pokazal se je zvonik cerkve na Taboru na Vrheh (602 m nmv), odprl pa se je tudi pogled v Vipavsko dolino.V teh koncih so nekdaj nabirali brinove jagode in kuhali brinovec. Mi pa smo si v zavetju ostalin gradu privoščili malico in daljši počitek. Tudi na skupinsko fotografijo nismo pozabili.
Še slika za spomin na obisk Tabora na Vrheh
Kamnit kolovoz, ki nas je popeljal v smeri Griž, je zahteval precej naše pozornosti, vendar smo s potrpežljivostjo in previdnim korakom zmogli tudi to. Pri avtobusu smo se menili, kam na kavo za konec pohoda, vendar smo ostali brez želene kavice, saj nam je umetna inteligenca povedala, da v bližnji in malce daljni okolici ni odprte gostilne.
Tekst: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek
Vasica Jakovce pod vzpetino, na kateri stoji Tabor, naš cilj
V Grižah sta znamenitost valjasti steber s križem iz leta 1717 in kraški vodnjak iz leta 1720 ob lepo obnovljeni kraški domačiji
Končno se nam je odprl pogled čez dolino na pobočja Nanosa
Pod vasico Veliko polje se razprostirajo obsežni travniki in pašniki
Od srednjeveškega gradu in obzidja ni ostalo veliko
Ob cerkvi Matere božje je še ohranjen del obzidja in stražni stolp
Kako bi opisali podjetje Mikrozelenje Šebenik? Kaj vas loči od konkurence na trgu?
Smo manjše lokalno podjetje iz Borovnice, kjer vzgajamo sveže mikrozelenje in jedilno cvetje. Smo pionirji na tem področju in trenutno največji v Sloveniji. Pestra izbira, prilagajanje kupcem, dobri odnosi s strankami in inovativnost nas loči od drugih.
Kako se je začela vaša podjetniška pot? S katerimi začetnimi težavami ste se morali spopasti na začetku?
Pred desetimi leti sva iskala poslovno idejo, ker sva imela željo, da greva na svoje. Po mnogih poskusih sem našla na spletu dva Slovenca, ki sta takrat živela na Novi Zelandiji in sta vzgajala mikrozelenje. Ideja se nama je zdela res super in po začetnih poskusih vzgoje sva se navdušila in se odločila, da bo to prava izbira.
Prvi izziv je bil najti prostor, ko smo ga našli, pa smo morali popolnoma prenoviti celo zgradbo, kar je bil takrat kar velik zalogaj. Boštjan je praktično pol leta vsak dan delal, da je preuredil celotno poslopje do te mere, da smo lahko pričeli z vzgojo. Inja je bila takrat še dojenček, tako da je bilo treba usklajevati še to plat družine.
Kateri izdelek je bil prvi, ki je prišel na trg?
Grah, sončnica, redkvica. S temi vrstami sva tudi delala prve poskuse vzgoje, ker so okusne, hitro vzgojljive in bolj enostavne za vzgojo.
Ste bili takrat pionirji tega področja, ste imeli oz. imate danes konkurenco?
Tako je, sva med pionirji vzgoje mikrozelenja in jedilnega cvetja v Sloveniji. ‘Garažarjev’, ki se odločijo malo vzgajati, je kar nekaj. Le malo pa je takih, ki vzgajajo malo na večje. Pri tem poslu je pomembna kritična masa, s katero sploh postaneš profitabilen.
Je mikrozelenje že dobro poznano ljudem?
Če primerjam z desetimi leti nazaj, nam je uspelo ta termin – mikrozelenje – kar lepo razširiti. Predvsem v gostinskem krogu to sedaj že vsi dodobra poznajo.
Kakšne so prednosti mikrozelenja za potrošnika?
V prvi vrsti si vsak lahko sam doma vzgoji mikrozelenje ali kalčke, tako da ima lahko svoj vrt ne glede na to, ali ima vrt zunaj ali ne. Mikrozelenje so mlade rastlinice zelenjave, zelišč in drugih rastlin, ki popolnoma razvijejo klične, včasih pa tudi prve prave liste. V povprečju vsebuje od 4- do 6-krat več hranil, kot odrasle rastline iste vrste. Ker so to tudi zelo okusne rastlinice, obogatijo prav vsako jed.
Kako bi opisali timsko dinamiko v podjetju? Kaj je ključ do uspešnega sodelovanja znotraj ekipe? Kakšen je danes vaš kolektiv, koliko je zaposlenih?
Brez medsebojnega sodelovanja in delovanja nam ne bi uspevalo. Tu si enostavno moramo pomagati med seboj. Ko se prične sezona nabiralništva, se obseg dela toliko poveča, da je treba biti hiter in učinkovit, da se vsak dan delo naredi. Trenutno nas je pet redno zaposlenih, eden pogodbeno, pomoč mojih staršev, ko se prične delo zunaj (delo na njivah, nabiralništvo, sušenje cvetja …) ter Mojca, kot zunanja sodelavka, ki skrbi za socialna omrežja.
Katere izdelke ponujate danes?
Preko 30 vrst svežega mikrozelenja, sveže jedilno cvetje, divje rastline (nabiralništvo), suho jedilno cvetje, potem pa preko spletne trgovine prodajamo tudi vse za domačo vzgojo mikrozelenja in kalčkov (semena, substrat, posodice …). Sedaj pa dodajamo v spletno trgovino tudi druge izdelke, da popestrimo izbiro v naši spletni trgovini (kuverte, papirje in pisma s semeni, Daily Organko za dnevne organske odpadke, pokrovi za fermentiranje, knjige z recepti, pršilke …).
Kako je z izdelki, kot so suho cvetje, sveže jedilno cvetje? Kakšen odziv je med potrošniki?
Za suho jedilno cvetje smo ustvarili svojo znamko – Bloomy, ki je bila lepo sprejeta med kupci. Začelo se je s sušenjem viškov svežega cvetja, ki smo ga vzgojili, sedaj pa povpraševanje presega našo zmožnost vzgoje, tako da veliko suhega cvetja tudi uvozimo.
Kje vse lahko uporabimo mikrozelenje?
Lahko bi rekla, da kjerkoli. Če pa rečemo tako za začetek, pa definitivno dodatek v solate, sendviče, na obložene kruhke, burgerje, na enolončnice, testenine, rižote … Se pa mikrozelenje jé surovo, torej brez kakršnekoli obdelave, ker tako zagotovimo največji vir vseh hranil.
Kako bi opisali delo z mikrozelenjem? Kaj vse je treba imeti, da to človek spremeni v biznis?
Idejo, cilj, vero v to, kar delaš, ter vztrajanje. En del je operativni del – del vzgajanja mikrozelenja, to zdaj naše punce obvladajo. Drugi del je pa poslovni del, ko je treba pa na drugi strani še vse to prodati in iskati nove stranke. To pa je moja domena.
Na katere projekte ste najbolj ponosni?
V lanskem letu sem bila prepoznana kot ambasadorka za ženske podjetnice na podeželju v okviru evropskega projekta Fliara. Izbrana sem bila tudi med 40 podjetnic v program AWE, preko CEED-a, kjer imamo možnost mentoriranja za vsa svoje izzive, s katerimi se soočamo.
Kdo je vaša povprečna stranka oz. naročnik?
Odvisno, o katerem segmentu govorimo. Pri sveže mikrozelenju in cvetju chefi v restavracijah, gostilnah. Pri segmentu za vzgojo doma pa je to oseba, ki ima rada sveže in doma vzgojeno zelenje, s katerim si obogati svoj jedilnik.
Kdo vse od priznanih gostincev vam zaupa? V katerih restavracijah lahko morda najdemo vaše mikrozelenje?
Da ne bomo poimensko, veliko restavracij, hotelov, gostiln od Ljubljane, Kranjske Gore pa do Portoroža. Trenutno zalagamo med 130–140 lokacij.
Ste prisotni tudi v tujini? Kje in na kakšen način?
Tudi. Nekaj je posameznikov iz bližnjih držav, ki so se odločili, da bodo pričeli z vzgojo mikrozelenja v njihovi državi, pa so od nas kupili tečaj (ki smo ga še imeli pred časom na voljo, v katerem smo imeli posneto vse, kako postaviti posel z mikrozelenjem), sedaj pa kupijo tudi semena.
Najbolj pa nas veseli, da nam je uspelo skleniti posel s francoskim podjetjem, ki proizvaja sire. Le ti eno vrsto svojega sira ovijejo v suho jedilno cvetje, kar doda še nek poseben vonj in okus siru. To je pri njih prava specialiteta. Mi pa smo se za njih prilagodili in ustvarimo mešanico cvetja po njihovih željah.
Kakšen je postopek za sodelovanje s strankami, od začetne ideje do končnega izdelka?
Za gostince imamo vedno dovolj kapacitet in vzgojenega mikrozelenja, tako da sprejmemo vsako novo stranko. Prav zdaj se nam obeta posel, da bomo sveže mikrozelenje vzgajali tudi za italijanski trg. Pri večjih strankah za suho cvetje pa je pred sklenitvijo posla vedno kar nekaj dogovarjanja, pogajanja za končno ceno in pa testiranja različnih mešanic.
Je kdaj prišlo do trenutka, ko ste razmišljali, da bi prenehali z dejavnostjo in podjetje zaprli?
Ja, med korono se nam je posel dobesedno zaustavil. Prvi tedni so bili res dramatični in zelo pesimistični. Potem pa sva se nekako dvignila, postavila novo spletno trgovino, nekako preživela in sedaj posel dvignila še na višji nivo.
Kako ocenjujete, je lokalno okolje naklonjeno podjetništvu?
Dobro. Vesela sem, da dobro sodelujemo z lokalnimi institucijami.
Kaj so izzivi, s katerimi težavami se srečujete?
Včasih je izziv najti dobrega in zanesljivega dobavitelja.
Kakšne podpore si želite od države, lokalnega okolja?
Smo v fazi rasti, zato nujno potrebujemo pridobiti sredstva preko kakšnega razpisa. Kje pri teh stvari pa sploh začeti in kako priti do njih, no, to pa je vprašanje.
Na spletni strani lahko preberemo, da so vaši cilji visoki. Kakšna je vizija podjetja v prihodnosti? Kakšne so ključne usmeritve za naslednja leta? Je prostor ob Borovniščici še dovolj velik za vašo rast in ideje?
Res je. Jaz sem idejna vodja. Meni nikakor ne zmanjka idej, je prej izziv, kako to izpeljati. V prihodnje bo veliko fokusa na spletni prodaji. Ravno sedaj smo v fazi, ko bomo zamenjali spletno platformo in na novo postavili spletno stran, s fokusom tudi na izobraževalnem delu. Tudi spletna trgovina bo postala bolj uporabniku prijazna. Z Bloomyjem imamo tudi cilj, da se razširimo še na druge sirarje, pa čokoladnice … Z letošnjim letom pa bomo ustvarili tudi paketke suhega cvetja za mladoporočence (za posipanje). Cilj pa je, da okrepimo in naredimo bolj zanimiv tudi segment obdarovanja podjetji – pripravili bomo katalog bolj zelenih, inovativnih daril, s katerimi bomo podjetjem, zavodom in raznoraznim ustanovam omogočili lepo in praktično obdarovanje njihovih strank. Prostor počasi postaja premajhen, vendar se vedno znamo prilagoditi in verjamem, da se bomo tudi tokrat.
Rok Mihevc
Saša Kržič in Boštjan Šebenik iz Mikrozelenje Šebenik
Saša Kržič je bila prepoznana kot ambasadorka za ženske podjetnice na podeželju v okviru evropskega projekta Fliara
Občina Dobrova – Polhov Gradec je v preteklih letih v nekaterih naseljih že zgradila novo kanalizacijsko omrežje, v teku je tudi ustrezne dokumentacije za končno predajo nove komunalne opreme v uporabo.
Pridobivanje spremembe gradbenega dovoljenja za gradnjo fekalna kanalizacije Stranska vas Fekalna kanalizacija Stranska vas je bila izvedena v letu 2023. Vrednost izvedenih del je bila 1.495.000 EUR brez DDV. Med samo izvedbo je prišlo do nekaj manjših sprememb trase kanalizacije in ene večje spremembe trase kanalizacije na odseku od potoka Ostrožnik do potoka Gradaščica, tako da kanalizacija posega na nekaj novih parcel. V času od pridobitve gradbenega dovoljenja do danes je bilo izvedenih več parcelacij obstojičih parcel, tako da je na trasi kanalizacije precejšnje število novih parcel nastalih iz starih parcel. Za parcele, po katerih poteka sprememba trase kanala je občina morala pridobiti nove služnostne pogodbe, ki omogočajo gradnjo – spremembo gradbenega dovoljenja. Na tej podlagi je Občina 6. 1. 2025 vložila na Upravno enoto Ljubljana vlogo za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja za projekt gradnja fekalne kanalizacije Stranska vas. Fekalna kanalizacija Stranska vas je kanalizacijski sistem, ki se bo priključil na kanalizacijski sistem Dobrova, ki se navezuje na novo čistilno napravo Dobrova. Takoj po prejetju spremembe gradbenega dovoljenja, bo občina pričela s postopkom pridobivanja uporabnega dovoljenja.
Pridobivanje gradbenega dovoljenja za gradnjo povezovalnega fekalnega kanala Šujica–Dobrova s črpališčem Občina je 22. 1. 2025 na Upravno enoto Ljubljana vložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo povezovalnega fekalnega kanala Šujica–Dobrova s črpališčem. Sanitarna kanalizacija Dobrova–Šujica je povezovalni kanal med kanalizacijskim sistemom Dobrova in kanalizacijskim sistemom Šujica. Kanalizacija je projektirana v skladu s programsko rešitvijo, ki jo je izdelalo JP Vodovod – Kanalizacija. Naloga se izvaja v dveh fazah. V prvi fazi se je že izvedel odsek Dobrova, to je kanal od priključka na obstoječi kanalizacijski sistem Dobrova, do potoka Gradaščica iz smeri Dobrova. V drugi fazi se bo izvedel odsek Šujica, to je kanal od obstoječe kanalizacije Šujica do potoka Gradaščica, črpališče in tlačni vod. Drugo fazo je pogojevala izgradnja nove čistilne naprave na Dobrovi, ki je sedaj zgrajena. Z izgradnjo navezovalnega kanala se bo ukinilo delovanje sedanje čistilne naprave v Šujici, ki s svojo tehnologijo in glede na obremenitve ne more več slediti parametrom izpustov v okolje in bomo tako s sistemom navezave na novo čistilno napravo na Dobrovi tudi poskrbeli za še varnejše in čistejše okolje. Celotna dolžina novega kanala je cca. 130 m. Projektantska ocena gradnje kanalizacije je 214.950 EUR brez DDV. Pri pridobivanju gradbenega dovoljenja smo morali pridobiti tudi služnosti za gradnjo. Vsem lastnikom zemljišč, se zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje pri pridobivanju služnostnih pravic po katerih bo potekalo omrežje.
Pridobivanje uporabnega dovoljenja omrežje na Pristavi in Podrebri Na območjih naselij Podreber in Pristava je občina v preteklih letih zgradila novo kanalizacijsko omrežje. Bodoče uporabnike sistema za odvajanje odpadnih vod na območju naselij Podreber in Pristava obveščamo, da za oba projekta poteka postopek pridobitve uporabnega dovoljenja. Na obeh projektih je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je treba dopolniti projektno dokumentacijo. Na projektu izgradnje kanalizacijskega omrežja v Stranski vasi je prav tako v teku postopek za spremembo gradbenega dovoljenja. Na občini si prizadevamo, da se postopki v čim krajšem času zaključijo in bodo tako izpolnjeni pogoji za predajo izgrajene nove komunalne infrastrukture v uporabo.
Občina Dobrova – Polhov Gradec je v letih 2023 in 2024 uspešno izvedla participativni proračun, ki občanom omogoča aktivno sodelovanje pri oblikovanju in izbiri projektov za izboljšanje lokalnega okolja.
Izvedeni projekti v letu 2023 V letu 2023 so krajani v posameznih krajevnih skupnostih izglasovali in uresničili naslednje projekte: • KS Dobrova – izvedba zvočne izolacije v avli Osnovne šole Dobrova, • KS Polhov Gradec – izvedba učne poti, • KS Črni Vrh – obnova fasade doma krajanov Črni Vrh. Izvedeni projekti v letu 2024 V letu 2024 so krajani izglasovali projekte, ki so bili prav tako uspešno izvedeni: • KS Dobrova – pokablitev dela električne napeljave pri PGD Podsmreka, • KS Polhov Gradec – ureditev operativne kuhinje v PGD Polhov Gradec, • KS Črni Vrh – obnovitev zidanih avtobusnih postaj, • KS Šentjošt – postavitev Zvona miru 1354. Za izvedbo projektov je bilo v letih 2023 in 2024 vsako leto namenjenih 40.000 evrov.
Participativni proračun 2025 – vabljeni k sodelovanju Občina bo tudi v letu 2025 izvedla postopek participativnega proračuna, za katerega je ponovno zagotovljenih 40.000 evrov. O vseh podrobnostih vas bomo pravočasno obveščali. Vabimo vas, da spremljate uradno spletno stran Občine Dobrova – Polhov Gradec ter Facebook profil, kjer bomo objavili vse informacije v zvezi s postopkom participativnega proračuna. Občane spodbujamo k aktivni udeležbi – predlagajte projekte, ki bi lahko izboljšali vaše lokalno okolje in sodelujte pri glasovanju!
Občina Dobrova – Polhov Gradec
V letu 2024 ste občani izkazali še večje zanimanje in sodelovanje, kar se odraža v večjem številu oddanih glasov.
V petek, 7. februarja 2025, je v Kulturnem domu na Dobrovi potekala slovesna prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Letos je dogodek imel še posebno noto, saj je bil posvečen 100-letnici rojstva Mikija Mustra, legendarnega slovenskega ilustratorja, striparja in animatorja, ki je s svojim delom zaznamoval številne generacije. Prireditev se je začela s slovesno izvedbo Zdravljice, ki jo je zapela Manca Černigoj ob spremljavi klarineta. Učenci OŠ Dobrova so navdušili z glasbeno-plesno predstavo Lunino kraljestvo, mešani pevski zbor Dobrova pa je občinstvo razveselil s tremi pesmimi: Ob bistrem potoku je mlin, Ptičja svatba in Zottelmarsch. Župan je v svojem nagovoru poudaril pomen slovenske kulture in obeležitve Mustrove obletnice. Večer je popestril tudi skeč na temo Mikija Mustra, Anže Ciuha in Vesna Sečnik pa sta kot duet klarinetov izvedla vsem dobro poznano slovensko skladbo Dan ljubezni. Dogodek so dopolnili tudi mladi gledališčniki, nato pa so oder prevzele country melodije. Prireditev, v organizaciji Kulturno umetniškega društva Dobrova v sodelovanju z OŠ Dobrova, je bila kot vsako leto tudi letos lepo obiskana. Občinstvo je z bučnimi aplavzi nagradilo vse nastopajoče, večer pa se je zaključil v sproščenem kulturnem vzdušju in druženju.
