Vabimo vas, da se 5. aprila pridružite občinski čistilni akciji, ki bo potekala v vsakem vremenu, razen v primeru snega.
Pobudnika akcije sta Občina Vrhnika in Komunalno podjetje Vrhnika, organizacijo pa koordinirajo lokalna društva in krajevne skupnosti. Za podrobnosti o lokacijah, urah in poteku akcije v vašem kraju se obrnite na organizatorje.
Skupaj poskrbimo za čistejše in lepše okolje!
V četrtek, 20. marca 2025, je v dvorani Osnovne šole Dobrova potekala slovesna prireditev z naslovom Rastemo skupaj, s katero so šolarji ter otroci iz vrtca obeležili kar dva pomembna jubileja — 180 let šolstva na Dobrovi in 60 let tamkajšnjega vrtca. Dogodek je bil poklon bogati zgodovini izobraževanja na tem območju ter dokaz pomembnosti povezovanja šole, vrtca in lokalne skupnosti.
Zgodovina šolstva na Dobrovi sega v leto 1845, ko je župnik Jožef Poklukar preuredil mežnarijo v šolski prostor. Prvi učitelj je bil kaplan Matevž Milharčič, ki je poučeval verouk, branje, pisanje in računstvo. Kasneje so sledili še kaplani Lavtižar, Levstek ter prvi svetni učitelj Andrej Praprotnik. Do leta 1890 je šolo obiskovalo že 309 otrok, šolska knjižnica pa je štela 63 knjig.
V 20. stoletju se je šolstvo na Dobrovi še dodatno razvijalo. Leta 1914 je bila zgrajena nova šolska stavba, kljub težkim časom med vojnama pa so znali ohraniti zavest o pomenu izobraževanja. Leta 1974 so zgradili sodobno šolo, leta 2005 pa je župan Lovro Mrak postavil temeljni kamen za novo šolo, ki jo danes dopolnjuje tudi športna dvorana, postavljena leta 2009.
Na prireditvi je uvodni govor imela ravnateljica OŠ Dobrova, ga. Sonja Bregar Mazzini, ki je poudarila pomen povezovanja šole in vrtca s krajem ter vlogo vzgojno-izobraževalnih ustanov pri oblikovanju lokalne identitete. Slavnostni govor je imel tudi župan Občine Dobrova – Polhov Gradec, g. Jure Dolinar, ki je poudaril zgodovinsko vlogo šolstva na Dobrovi in izpostavil načrte za prihodnji razvoj — širitev šolske kuhinje, jedilnice ter projekt gradnje novega vrtca.
Prisotne je nagovoril tudi generalni direktor za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, g. Rado Kostrevc, ki je v svojem govoru čestital za izjemen jubilej in izpostavil pomen neprekinjenega vlaganja v izobraževanje.
Program so s številnimi glasbenimi, plesnimi in dramskimi točkami oblikovali otroci iz vrtca in učenci osnovne šole. Nastopili so tudi člani otroške folklorne skupine, učenci so zapeli slovenske pesmi kot so Kekčeva pesem, Zelena dežela in druge. Med nastopajočimi pa je nastopil tudi bivši učenec osnovne šole Dobrova, član skupine Čuki, Jože Potrebuješ. Z učenci osnovne šole je zapel dve Čukovi melodiji – Ta vlak ter Zgodba o prijateljstvu.
Posebno noto prireditvi je dala prisotnost najstarejše še živeče učiteljice slovenščine z Dobrove, gospe Danice Novak, stare 95 let, ki se s ponosom spominja svojih let poučevanja. Ob koncu prireditve so vsi skupaj, otroci in zaposleni, zapeli šolsko himno, obiskovalci pa so ob odhodu prejeli kamenčke z lepimi mislimi.
Prireditev je dokaz, da je šolstvo na Dobrovi trdno zasidrano v lokalni skupnosti in ostaja prostor, kjer rastejo generacije, povezane z znanjem, vrednotami in ljubeznijo do domačega kraja.
M.D.
Poleg bogate ponudbe semen in sadik, kjer je lahko našel vsakdo seme za svoj vrt, se je tokrat prvič tudi ustvarjalo – delavnica izdelave semenskih kroglic. Semenska kepa se je oblikovala iz mešanice gline in zemlje, v sredino kepe se je položilo seme in vse skupaj dobro zgnetlo in spravilo v priročno in ekološko posodo, v karton za jajčka. Kakšno seme položiti v kroglico, je pa odvisno od lokacije pogozdovanja in vrste avtohtonih dreves, no, otroci so v parku v blatne kepe polagali semena za svoje vrtove, torej semena bučk in kumar, in jih
bodo »odmetavali« na domačem vrtu.
Vreme je zdržalo do 12. ure, nato je dež pregnal obiskovalce do hiške v parku, kjer so člani TD Polhov Gradec pripravili golaž za vse udeležence čistilne akcije, ki se je dogajala v jutranjih urah. Ampak program se je nadaljeval, saj je prišel strokovnjak iz Zavoda za gozdove – pomen semen in varovanje gozdov ter izkušnje iz pogozdovanja krasa so vsekakor zanimiva tema.
V prihodnosti bomo morali dobro poskrbeti za lastna semena in našim zanamcem zapustiti stara avtohtona semena, saj nam to veleva ohranitveni nagon in ne samo dediščina. Svoje zdravje varujemo tudi z lastnimi semeni in naj nam zdravje raste pred nosom in ne na policah trgovin, najin pogovor zaključi naša domača zeliščarka Margita Vehar, ki ima zdaj polno dela s pripravo visokih gred zeliščnega vrta na Polhkovem razgledišču in pa na posestvu Dežele zelišč.
Bo pa zelo vesela pomoči in družbe (tel. 041 788 175), ki bo seveda nagrajena z veliko mero znanja in modrosti – tega niti Mastercard ne zmore!
Sebastjan Vehar
V soboto, 22. marca 2025, smo se pridružili več kot 1700 romarjem iz ljubljanske nadškofije in poromali v starodavni Oglej. V sklopu svetega leta, je romanje in somaševanje vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, pri oltarju pa so se mu pridružili pomožna škofa Anton Jamnik in Franc Šuštar, goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli, upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar, več kot 50 duhovnikov, diakoni, bogoslovci, številne romarke in romarji vseh starosti in mladi iz Škofijske klasične gimnazije Šentvid. Posebne naloge pri srečanju sta imela tudi naša občana in bogoslovca g. Matevž Marinko in g. Aljaž Novak.
Ni nas motil dež in pri slovesni sveti maši v baziliki svetih Mohorja in Fortunata ter Marijinega vnebovzetja, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena, smo z veseljem sodelovali. Številni pa so sveto mašo spremljati tudi pred baziliko in v drugih ozvočenih prostorih.
Pozdravil nas je tudi vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina in poudaril, da je bila bazilika nazadnje tako polna 29. 4. 1992, ko je v njej maševal sveti Janez Pavel II. “Romanje je duhovni vrhunec in simbolna povezava s koreninami slovenske vere. Naši predniki so ohranjali Oglej z vero in upanjem – danes smo tu, da ta plamen prenesemo naprej,” je še dodal g. Bolčina. V Ogleju se že pripravljajo na tisočletnico sedanje bazilike, leta 2031. Z g. Karlom je bilo srečanje še posebej prisrčno, saj smo dobro sodelovali že pred več, kot 30 leti, na kar spominjajo tudi skavti in pesmi naših Bobrov.
Ne dolgo nazaj pa je bil skavti v naši župniji.
V svetem letu naš nadškof Zore večkrat poudarja, da pravo romanje ni zgolj obisk svetega kraja, ampak potovanje srca, ki se nadaljuje v vsakdanjem življenju: »Običajno res mislimo, da se romanje konča, ko pridemo v svetišče, a v resnici se pravo romanje začne šele, ko se vrnemo domov in začnejo rasti sadovi tega srečanja. Romanje se konča takrat, ko naše življenje doživi tisto izpolnitev srečanja z Gospodom – tisto, kar oko ni videlo in srce ne doume.«
Po sveti maši smo si ogledali mnoge zanimivosti. Na primer muzej prve svetovne vojne, ki je tudi v opomin in v spodnbudo, da molimo in delamo za mir, da se grozote ne ponove. Gotovo si zasluži ločeno fotoreportažo.
Med romanjem so se stkale vezi, poglobile misli in okrepila vera, saj smo se našli na avtobusu praktično iz vseh zaselkov naše župnije. Med vožnjo nas je s podatki o krajih, ki smo jih prevozili seznanjala vodička Ariotoursa ga. Iza. Za duhovnost pa je skrbel naš g. Gregor Gorenc.
Iskrena hvala vsem dobrotnicam in dobrotnikom, saj je tudi to srečanje vsak obogatil na svoj način.
Vnanje Gorice, 23.3. 2025
Drago Stanovnik
Vrhnika, 20. marec – Z rezom slavnostnega traku sta župan Daniel Cukjati in direktorica Zavoda Ivana Cankarja (ZIC) Vrhnika Marija Zakrajšek Martinjak uradno odprla Rokodelski dom.
Objekt, zgrajen pred 127 leti, je po več letih propadanja dobil novo vsebino. V njej po novem domuje 11 društev oziroma organizacij. Občina Vrhnika je leta 2015 dokončno postala lastnica objekta, ki je z leti vse bolj propadal. Kot je pojasnil župan Cukjati, je ponekod postal celo nevaren zaradi težav z električnimi napeljavami, uporabi neprijaznega ga je delala tudi prisotnost vlage. Leta 2021 je upravljanje objekta prevzel Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. »Ob pogovorih z občino in občani o tem, kakšno vsebino naj damo objektu, smo vedno znova prišli do istega sklepa: da ga namenimo društvom,« je dejala direktorica Marija Zakrajšek Martinjak. Številna društva, mlada podjetja in neprofitne organizacije so namreč že dlje časa opozarjala na pomanjkanje ustreznih prostorov. Leta 2022 so se zato začela dela na Rokodelskem domu – sprva z zamenjavo ostrešja in oken, pozneje pa še z obnovo notranjosti. »Objekt obsega 892 m² površine z različno velikimi prostori za najemnike, na voljo pa so tudi skupni prostori, kot so sejna soba, atelje, kuhinja, ‘coworking’ prostor in manjša terasa, ki ponuja prijeten kotiček za oddih,« je opisala Zakrajšek Martinjak in dodala, da je bilo zanimanje za prostore že od začetka veliko. »Od vselitve prvih društev je minilo že nekaj časa in z veseljem opažam, da se je med njimi stkala prijetna sinergija. Uporabniki objekt vidijo ne le kot prostor, ki jih povezuje, temveč jim daje tudi navdih in priložnost za ustvarjanje novih zgodb. Tako so se tri društva že povezala in si prizadevajo za vzpostavitev poslovnega inkubatorja.«
Kot piše v Vrhniških razgledih, so Rokodelski dom leta 1897 zgradili vrhniški obrtniki za druženje in izobraževanje. V pritličju je nekaj časa delovala gostilna, v kleti pa sta bila hlev in vinska klet. Leta 1919 je tu potekal Cankarjev večer, na katerem so dela pisatelja brali Oton Župančič in drugi vidni kulturniki tistega časa. Med drugo svetovno vojno je v domu potekal pouk, po vojni pa ga je novoustanovljena država nacionalizirala. V njem so se zvrstili različni uporabniki: zdravstveni dom, šola, glasbena šola, nazadnje pa vrhniški arhitekturni biro Primis. »Rokodelski dom ima bogato zgodovino, ki jo delno odraža tudi njegova arhitektura. Vesel sem, da smo z obnovo preprečili njen propad,« je poudaril župan Cukjati. Prenova je stala 1,3 milijona evrov, od tega je 76 tisoč evrov prispevala Evropska unija prek svojih programov. Obnovljen je celoten objekt, le klet še čaka manjše obrtniške posege, da bo primerna za arhiv in druge dejavnosti. »Objekt imamo, a brez prave vsebine sam po sebi ne pomeni veliko. Vesel sem, da so v njem našla prostor društva in organizacije, saj jim s tem omogočamo obstoj, hkrati pa spodbujamo sodelovanje, izmenjavo znanj in praks ter razvoj podjetniških idej,« je sklenil župan.
V Rokodelskem domu so našli svoj novi dom: VGC Skupna točka Vrhnika, Atelje novih začetkov, Terapevtski dotik, ŠD Vrhnika, ŠD rokometna šola Vrhnika, Hekarna, Škrateljc, Futsal klub Siliko, vrhniški taborniki, društvo Lagano Lab in ŠKD Super potencial.
Gašper Tominc
KK Zapravljivček se bo tudi letos z veseljem udeležil ČISTILNE AKCIJE OBČINE HORJUL, ki bo v soboto, 5. aprila. Del ekipe se bo sicer udeležil kolesarskih priprav v Poreču med 4. in 6. aprilom. V načrtu je kolesarjenje po obali Istre. Sledijo kolesarsko obarvani izleti, in sicer Ogled etape Giro di Italia v Gorici, ki bo 24. maja. Teden dni kasneje, 31. maja, sledi udeležba na dirki Junaki vinogradov. Gre za kultni rekreativni kolesarski maraton s startom v Ljubljani in ciljem v Goriških brdih. Tudi letos se bodo odpravili v Dolomite, in sicer med 12. in 14. junijem v vasi Arabba, kjer udeležence čaka kolesarjenje po znamenitih prelazih Passo Pordoi, Sella, Gardena, Giau, Compalongo, Fedaia in Falzarego. Sodelovali bodo tudi na Maratonu Franja 15. junija in na Argonavtskem maratonu, ki bo 22. junija. Kolesarsko obarvan junij bodo sklenili z udeležbo na Medvedovi rundi. Gre za kolesarjenje v krajih po Barju, skozi Ig, Bloke s piknikom in zaključkom na Rakitni. Sredi julija, natančneje 11. in 12. julija, bodo odpeljali 360 km po najdaljši diagonali v Sloveniji od Hodoša do Pirana. Kar 150 km dolg izlet Horjul – Sromlje bodo odpeljali 9. avgusta. Gre za izlet v Sromlje – vasico v Bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu v zaledju Brežic in Krškega.
Eden od vrhuncev bo seveda tradicionalna Dirka na Koreno, ki bo letos izpeljana 31. avgusta. Dirka na Koreno in Otroški kronometer je Zapravljivčkov krovni dogodek.
V načrtu imajo še skupinski izlet v Savudrijo 6. septembra in tradicionalni zaključek s kronometrom in piknikom za člane, ki bo letos v nedeljo, 21. septembra.
Peter Kavčič
Foto: KK Zapravljivček
Februarski tekmovalni utrip mlajših in članskih ekip
A začnimo najprej pri naših najmlajših, ki so bili prav tako uspešni na tekmah, ki so se jih udeležili. Februar je bil za mlajše selekcije razmeroma miren, saj je bil edini igralni dan 6. februarja v RCU Lukovica. Naši fantje do 16 let so skozi tekmovalni dan stopnjevali tempo igre. Prvo tekmo proti ekipi iz Dolenjskih Toplic so žal izgubili, a so nato strnili vrste, pokazali pravo igro in slavili na naslednjih dveh tekmah proti domači ekipi Prevoj in ekipi iz Karlovca.
Prvenstvo U16 je letos izjemno izenačeno, kar dokazuje tudi lestvica, kjer prve tri ekipe ločijo le dve točki. To pomeni, da se ekipe borijo za vsako točko, saj je razplet prvenstva še povsem odprt. Do zaključka nas loči še en mesec, zadnji tekmovalni dan pa bo na sporedu 12. aprila 2025 v Dolenjskih Toplicah.
Ekipi do 9 let in ekipa do 13 let sta bili v februarju prav tako na delu le enkrat, saj je sledila krajša pavza zaradi zimskih počitnic. V mlajših prvenstvih lahko spremljamo zanimive in dinamične obračune, predvsem pa veliko zabave in smeha, kar je ključno za razvoj mladih igralcev.
V času zimskih počitnic je potekal tudi prvi reprezentančni zbor igralcev do 17 let, na katerega so bili povabljeni tudi nekateri naši igralci iz ekipe U16. Namen zbora je izbrati prave igralce, ki bodo v poletnih mesecih zastopali Slovenijo na Evropskem prvenstvu v Italiji. Upamo in si želimo, da bo del reprezentance zasedalo čim več naših igralcev – držimo pesti za njih!
Napeto v članski konkurenci
Trener Tim Fink o rednem delu v katerem mlajša članska ekipa navdušuje: ” V članski kategoriji postaja vse bolj zanimivo in napeto. Do konca rednega dela ekipe loči le še ena tekma, nato pa se v aprilu začne končnica, kjer bo štel vsak dvoboj. Naša prva ekipa bo redni del končala na drugem mestu, medtem ko so se mladi Dinamiti prav tako uvrstili v končnico. Na žalost pa to ni uspelo izkušenim TNT-jevcem, ki bodo morali na novo priložnost počakati do prihodnje sezone.”
Kdo bo igral proti komu, še ni znano, jasno pa je, da v tej fazi sezone ni več taktiziranja – vsaka zmaga bo ključna.
V horjulskem inline hokej klubu vas vabijo, da jih spodbijate tudi v živo na tekmah: ”Dragi navijači, vaša podpora je neprecenljiva! Vljudno vas vabimo na tribune Športnega parka Horjul, kjer nas lahko podprete in nam pomagate do zmage. Za točen razpored in ure tekem obiščite naša socialna omrežja (Facebook in Instagram). Hvala vam in se vidimo na tribuni!
Peter Kavčič
Foto: Dinamiti
Uvodni nagovor je imel predsednik LAS Barje in župan občine Log- Dragomer Miran Stanovnik. Program je popestrila kulturna točka folklorne skupine Nageljčki iz KUD Kosec pod vodstvom Nataše Kogovšek. Osrednji del dogodka je bil namenjen predstavitvi uspešno izvedenega projekta s področja dediščine – Zgodovina nas povezuje, ki sta ga predstavili direktorica občinske uprave mag. Marjeta Sternad Kuharič in Mateja Skočir. Gostja večera, Barbara Vidmar iz Krajinskega parka Ljubljansko barje, je osvetlila pomen ohranjanja naravne in kulturne dediščine tega območja.
Predstavitev projekta “Zgodovina nas povezuje”
V okviru dogodka so obiskovalci spoznali projekt Zgodovina nas povezuje, ki je bil izveden v Občini Log-Dragomer in sofinanciran z evropskimi sredstvi. V kleti Upravnega centra Občine Log-Dragomer so v okviru projekta vzpostavili stičiščni prostor – spominsko sobo, kjer so potekale delavnice o ohranjanju kulturne dediščine in starih običajev, različni kulturni dogodki ter druge dejavnosti. V tem prostoru so predstavljali naravno in kulturno dediščino ter zgodovino lokalnega prebivalstva s ciljem krepitve povezovanja in soustvarjanja skupnosti. Na dogodkih so obujali številne običaje, ki danes skorajda niso večznani, ter osvetlili pomen ohranjanja dediščine in povezovanja različnih generacij.
Posebno veselje je bilo opaziti pri najmlajših obiskovalcih, saj so otroci folklorne skupine Nageljčki s svojim nastopom prinesli edinstveno energijo in prikazali, kako živa je lahko kulturna dediščina, če jo mladi sprejmejo za svojo. Prav ti otroci so tisti, ki jih takšni projekti najbolj nagovarjajo – skozi ples, pesem in stare igre spoznavajo zgodovino ter jo na svoj način ohranjajo za prihodnost. Organizatorji in sodelujoči so bili izjemno veseli, da so
mlajšim generacijam lahko približali stare običaje ter jim predstavili igre, ki so se jih nekoč igrali njihovi predniki. Še posebej jih veseli dejstvo, da se to kaže tudi v vedno večjem zanimanju za folklorno skupino, ki je že lepo zapolnjena. To dokazuje, da folklora ni nekaj, kar bi zamrlo, temveč da ostaja pomemben del lokalne identitete, ki pritegne tudi mlajše generacije.
Dogodek se je zaključil s prijetnim druženjem ob lokalnih dobrotah.
V. L.
Foto: Občinska uprava Občine Log – Dragomer
Dan pred Gregorjevim smo se Barjani odpeljali proti Dolenjski, proti Višnji Gori. Na Dolenjsko nas naši vodniki redko odpeljejo, zato so ti pohodi še posebej zanimivi. Vodnica Sonja Zalar Bizjak nas je tokrat popeljala na Polževsko-Kriško planoto.
Pohod smo pričeli v Višnji Gori. Mestece je eno najbolj ohranjenih slovenskih srednjeveških naselbin z delno ohranjenim obzidjem (cvinger) in stražnim stolpom (pulferturn). Na Mestnem trgu, ki je bil nekdaj center dogajanja, stoji litoželezen vodnjak iz leta 1872 z malim kipom Valvazorja na vrhu. Višnja Gora je poznana po legendi o polžu in povesti Kozlovska sodba, tu je tudi začetek Jurčičeve poti.
Iz Višnje Gore smo se po Jurčičevi pohodniški poti vzpeli mimo ruševin Starega gradu do Pristave, ki že leži na Polževsko-Kriški planoti. Mimo novejšega nasada hrušk tepk smo prišli v vas Zavrtače, kjer smo se ustavili ob kozolcu z razstavljenim starim kmečkim orodjem. Nad vasjo je hotel Polževo z manjšim smučiščem ter gotsko cerkvijo sv. Duha (630 m), kjer smo zavili levo skozi gozd. Pred Novo vasjo nas je presenetila kratka ploha, razgleda pa razen na Grosuplje ni bilo. Do Kriške vasi nas je kolovoz vodil čez travnike, tam pa smo zavili po cesti navzdol do zaselka Peščenk, kamor nas je prišel iskat avtobus.
Legenda o polžu
Simbol Višnje Gore je polž, priklenjen na zlato verigo. Po legendi je bil v bitki pri Sisku ranjen sin žene Beneškega doža. Viteza je na potovanju našla hči višnjegorskega grofa – Sofija Višnjegorska, ki se je odločila da bo za viteza skrbela. Vsi so bili prepričani, da bo vitez umrl, vendar je po dolgem okrevanju preživel. Višnjegorski grof je poslal po kneginjo Beneške republike, ki je že dolgo mislila, da je njen sin mrtev. V zahvalo je višnjegorskim grofom podarila pozlačeno polžjo hišičo v premeru okrog 10-15 centimetrov, okrašeno z diamanti. Polžjo hišico so višnjegorski grofje podarili mestu. Nekaj časa so jo hranili v mestni hiši, kasneje je izginila, legenda pa je ostala.
Zapisala: Vanda
Fotografije: Andrej, Stane, Franci
Film: Stane
Za pusta imamo seveda zelo radi krofe in flancate. Slednje smo pripravili tudi mi. Ga. Ivanka je prinesla ocvrte flancate, ki jih je pripravila že doma, zato so jih lahko učenci takoj poskusili. Ga. Ivica pa je doma pripravila testo za vzhajane flancate, ki so ga učenci nato razvaljali in izrezali flancate. Na koncu so jih previdno ocvrli. Nato smo zapustili tradicionalne vode in se podali v sodobnost. Gospe so nam pripravile recept za ocvrta jabolka: najprej so učenci jabolka narezali na kolute, nekateri so medtem pripravljali maso za palačinke, na koncu pa so kolute jabolk namakali v maso za palačinke in jih ocvrli. Ko so se ocvrta jabolka malo ohladila, so jih še potresli s sladkorjem v prahu in sledil je najboljši del: pokušnja. Učenci so povedali, da so odlična in da jih bodo zagotovo tudi doma pripravili. Kot bi mignil, jih je zmanjkalo. Ga. Cilka nam je še pokazala, kako se naredi jabolčna rolada, nastala je namreč po malo drugačnem postopku kot običajno. Tudi ta je bila učencem zelo všeč, in zato smo bili zelo veseli, ker nam je ga. Cilka prinesla recept. Čas je še prehitro minil, nekateri učenci bi se še kar družili z gospemi, ker je v njihovi družbi vedno prijetno. Razveselile so nas z novico, da bomo za veliko noč spet skupaj kaj dobrega skuhali. Tako smo sledili tradiciji »pust mastnih ust«, a s sodobnim pridihom. Hvala gospem, da so pripravile tako zanimivo in okusno delavnico.
Cirila Šramel, mentorica ID Šolski vrt
