Kategorija: Novice

  • Od ideje do odra skozi lutkovno ustvarjanje

    Od ideje do odra skozi lutkovno ustvarjanje

    JSKD RS Območna izpostava Logatec je v zimskem času razpisal lutkovno delavnico z naslovom Gledališko-lutkovna delavnica pod vodstvom gledališke igralke in pevke Lidije Sušnik. Ker v Mah teatru, katerega članica sem, stremimo k nadgrajevanju gledališkega znanja, sem se udeležila omenjene delavnice, ki je potekala februarja in marca v Logatcu. 
    Delo je potekalo po korakih. Začelo se je s predstavitvijo vsega, kar je potrebno za izvedbo lutkovne predstave. V uvodu smo bili deležni vaj za telo in glas kot pomembnih dejavnikov za nastop. Pri navodilih za pisanje scenarija smo se seznanili, kako naj bo zgodba zgrajena in nujnost upoštevanja didaskalij. Hkrati naj bi ob nastajanju scenarija v mislih že imeli predstavo o lutkah. Teh je seveda več vrst, kar pomeni tudi različne možnosti izdelave le-teh. Ob tem smo razmišljali tudi o postavitvi scene, ki mora podpirati zgodbo. Scenarij smo si izbrale iz nabora Slomškovih basni, ki ga je pripravila mentorica. Vsaka od udeleženk je izbrala eno  basen, vse pa so bile takšne, da se je v njih pojavilo manjše število likov, kar je v nadaljevanju omogočilo, da lutkovno igre lahko izvede ena sama oseba.
    Sama sem izbrala basen Veverici in opica. Najprej sem napisala scenarij, ki sem ga skupini predstavila na naslednjem srečanju. To je vključevalo komentarje in predloge za morebitne izboljšave samega scenarija. Predlog mentorice glede na izbrano igro se je nanašal predvsem na situacijo, ko bodo hkrati nastopili vsi trije liki iz zgodbe, kar bi lahko bilo tehnično težje izvedljivo glede na to, da sem vse like vodila sama. Zato sem se odločila, da bom igro izpeljala sede, z dodatno ploščo, na katero bi eno od lutk lahko odložila, še vedno pa bi bili vsi trije liki v kadru. Izdelave ročnih lutk sem se lotila premišljeno tudi zato, ker sem imela na voljo le dve roki in tri lutke. Veverici sem izdelala na podlagi dveh mehkih žogic, ki sem ju preoblikovala v dve košatorepi osebi različnih karakterjev. Opici sem oblikovala tačke, kar je omogočilo, da je delovala bolj gibljivo in ne tako togo kot veverici. 
    Na zadnjem srečanju smo udeleženke odigrale vsaka svojo lutkovno igro, čemur so sledili drobni popravki in na podlagi teh ponovna izvedba. 
    Z izbranimi lutkovnimi igrami smo se udeleženke lutkovne delavnice aprila predstavile na odru Jožefove dvorane v zavodu Dom Marije in Marte v Logatcu. Mentorica je posamezne odigrane basni prepletala s petjem in pripovedjo o A. M. Slomšku. 
    Ob koncu lahko izrazim zadovoljstvo in zahvalo za pridobljeno znanje na delavnici, saj sem na petih triurnih srečanjih dobila imeniten vpogled v proces nastajanja lutkovne predstave. To je še dvignilo moje navdušenje do nadaljnjega ustvarjanja v lutkovni skupini Mah teatra, kjer bom dobljeno znanje z veseljem podelila.

    Nevena Kralj 

     

  • Komisija za članice GZ Vrhnika

    Komisija za članice GZ Vrhnika

    Za zanimivost naj omenimo, da Gasilko zvezo Vrhnika vodi predsednica Andreja Lenarčič iz PGD Bevke, ki zna prisluhniti tako mlajšim kot starejšim članom in članicam. Na ravni Notranjske regije za delovanje članic skrbi Alenka Božič iz PGD Borovnica, ki s svojo energijo spodbuja izvedbo različnih aktivnosti. Prav tako se ponašamo z aktivno članico Sašo Mevec Pušnik, prav tako iz PGD Borovnica, ki na ravni Gasilske zveze Slovenije deluje na področju arbitraže.

    Stalno nadgrajujemo znanje – redno se udeležujemo osnovnih in nadaljevalnih izobraževanj za napredovanje v čine in specialnosti. Prisotne smo na društvenih in občinskih vajah ter vsakoletnih tekmovanjih, kjer obnavljamo znanje in utrjujemo spretnosti. Na ravni GZV se članice povezujemo prek različnih dogodkov: sestankov Komisije za članice, operativnih vaj, strokovnih predavanj, letnih srečanj ter tradicionalnih pohodov ob mejah GZV, s katerimi spoznavamo posamezna društva. Udeležujemo se tudi strokovnih ekskurzij. Občasno poskrbimo za večjo prepoznavnost članic z izdajo koledarjev, organizacijo družabnih srečanj, plesnimi nastopi in razvedrilnimi programi.

    Naj vam predstavim zadnja dva izvedena dogodka.

    Operativno-prikazna vaja članic (12. 4. 2025)

    Na poligonu na Stari Vrhniki smo izvedle prikazno operativno vajo, ki je potekala pod organizacijo Urše Kočevar (PGD Verd), Nike Suhadolnik (PGD Stara Vrhnika) in Sare Molk (PGD Sinja Gorica). Vaja je bila sestavljena iz štirih delovnih točk:

    1. Tehnično posredovanje ob prometni nesreči: Pod vodstvom inštruktorja iz PGD Stara Vrhnika smo se članice spoznale s tehničnim orodjem, postopki reševanja poškodovanih oseb in rezanjem vozila. Na točki smo znanje obnovile ter pridobile veliko novega.

    2. Postavljanje trodelne lestve in delo z stikalno lestvijo: Pod vodstvom inštruktorjev PGD Verd smo obnovile znanje pravilnega in varnega postavljanja trodelne lestve ter delo z stikalno lestvijo. Na točki smo tudi obnovile znanje o navezavi orodja.

    3. Izolirani dihalni aparat (IDA): Na tej točki smo poglobile znanje o uporabi IDA – spoznale smo njegove sestavne dele, delovanje in praktične primere uporabe pri požarih in nesrečah z nevarnimi snovmi. Točko je vodil inštruktor PGD Verd.

    4. Nujna medicinska pomoč (NMP): Točka je bila namenjena obnovi znanja prve pomoči pod vodstvom inštruktorja, zaposlenega v NMP Vrhnika. Članice so vadile pregled poškodovanca po ITLS metodi, pravilno nameščanje na nosila in prvi pristop k poškodovanemu. Vaje se je udeležilo 17 operativnih članic.

    Tradicionalni pohod članic ob mejah GZV (10.5.2025)

    V soboto, 10. 5. 2025, so članice PGD Log organizirale tradicionalni pohod članic Gasilske zveze Vrhnika. Pot nas je vodila od gasilskega doma PGD Log do gasilskega doma PGD Dragomer–Lukovica ter nazaj. Pohod smo začele ob 8. uri zjutraj pred gasilskim domom PGD Log. Pot smo nadaljevale skozi naselje Log vse do gasilskega doma PGD Dragomer–Lukovica, kjer so nas prijazno sprejele članice tamkajšnjega društva in nas pogostile z manjšim prigrizkom. Ob tem smo si v prijetnem vzdušju vzele tudi čas za klepet.

    Po krajšem postanku smo se vrnile nazaj proti PGD Log, kjer nam je Darja Rojec predstavila predavanje z naslovom Ozaveščanje in preventiva raka dojk. Seznanila nas je s ključnimi informacijami o raku dojk in pomembnosti rednega samopregledovanja dojk . Ob koncu nam je predstavila tudi svojo linijo biokozmetike, s katero se ukvarja. Dan smo zaključile ob skupnem kosilu, kjer smo se okrepčale s pico. Pohoda se je udeležilo 23 članic Gasilske zveze Vrhnika.

    Urša Kočevar, predsednica komisije za članice GZ Vrhnika

  • Že 16. salamijada na Drenovem Griču

    Že 16. salamijada na Drenovem Griču

    Že šestnajstič so se v prostorih PGD Drenov Grič – Lesno Brdo zbrali izdelovalci domačih salam in njihovi ljubitelji.

    V petek, 9.5., je potekala že 16. tradicionalna salamijada na Drenovem Griču. Pomerilo se je kar 22 tekmovalcev s svojimi suhomesnatimi izdelki. Vse salame so bile po mnenju komisije dobre in so glede na točke dosegle srebrno ali zlato plaketo, razlike med salamami pa so bile v večini primerov majhne. Komisijo so letos sestavljali Janez Širok, Tone Povše in Bojan Smuk, predsednik in glavni organizator tekmovanja pa je bil Janez Podboj.

    Tekmovanje je kot vsako leto potekalo v prijetnem, prijateljskem vzdušju. Poskrbljeno je bilo za hrano in pijačo, tako da so se tekmovalci in udeleženci po razglasitvi rezultatov v prostorih zadržali še v noč. Med prijetnim klepetom so lahko degustirali salame, se okrepčali s pasuljem in se družili.

    Zlato plaketo je prejelo kar 9, srebrno pa 13 salam. Pri podelitvi nagrad so nam pomagali zvesti sponzorji: Avtovleka Čepon, s.p., Šampinjoni Smuk, TOLEA, d.o.o. in Mesarstvo Robi. Najboljše salame so letos prinesli: Tilen Maričič, Martin Sedej, Tone Mihevc, Žiga Rus, Nejc Tome, Andrej Gutnik, Klavdij Kogovšek, Janez Potrebuješ in Metka Jeraj.

    Organizatorji se zahvaljujemo vsem tekmovalcem, udeležencem, donatorjem za nagrade ter celotni ekipi, ki je pomagala pri organizaciji. Zbrana sredstva so namenjena domačim gasilcem PGD Drenov Grič – Lesno Brdo.

     

    PGD Drenov Grič – Lesno Brdo

  • 125 let športa v Borovnici – izvedba pohodov

    125 let športa v Borovnici – izvedba pohodov

    V okviru aktivnosti ob 125-letnici organiziranih športnih prireditev v Borovnici je tudi izvedba pohodov. K tej aktivnosti ste povabljeni vsi, ki radi ubirate pota in stezice v naši okolici ter uživate v svežem zraku in lepi naravi. Za ta namen boste na Občini Borovnica ali v Knjižnici dr. Marje Boršnik lahko prevzeli Pohodniški kartonček. Na njem so predlogi za štiri kontrolne točke, ki imajo tudi skrinjice z žigi: Pekel, Planina nad Borovnico, Pokojišče ter razgledna točka nad Zabočevim. Na kartončku je prostora za deset žigov in tudi navodilo glede oddaje le-teh. Zbiranje žigov s pohodov traja od maja do konca oktobra 2025. Vsak sodelujoči, ki bo oddal izpolnjen kartonček, bo prejel tudi spominsko priznanje. Za tiste, ki si želite obiskati še kakšen dodaten vrh v borovniški občini, podajamo nekaj predlogov: Veliki Trebelnik (815 m), Kuni vrh (822 m), Sebojni laz (804 m), Vinji vrh (984 m), Krimšček (940 m) in Srebotnik (786 m). Na teh točkah po naših informacijah žigov ni. V prostor, namenjen žigu, zato samo vpišite ime osvojenega vrha. Naj bodo vaše poti varne, doživetja na njih pa nepozabna in osrečujoča!

    Marjetka Rot

     

  • Izlet v Koper in slovensko Istro

    Izlet v Koper in slovensko Istro

    Vsakega izleta, ki ga organizira Društvo upokojencev Dragomer–Lukovica se udeleži veliko članov, ki želi dan preživeti ob druženju, spoznavanju novih krajev in izvedeti kaj novega ter zanimivega iz življenja in dela v naših krajih. V naši mali domovini je toliko krajev, ki so vredni ogleda, a jih še nismo obiskali, da je težko izbrati destinacijo, ki je vsem po volji in dostopna. Izlet v Koper in ogled pristanišča je bil zanimiv za vse udeležence. Toliko novih podatkov smo slišali  in videli  razsežnost in številčnost  objektov, ki jih Luka Koper vključuje. Strokovno vodenje in obisk lokacije, ki ga za izletnike organizirajo v Luki  je bilo zares  zanimivo in vredno ogleda ter naše pozornosti.

    Začetki obratovanja Luke segajo v leto 1957, torej bomo v nekaj letih zabeležili 70 letnico obstoja. Od skromnih začetkov do današnjih dni je bila prehojena dolga pot razvoja in širitve ter posodobitve. Danes Luka Koper deluje na površini 280 hektarov, od tega 147 ha zavzemajo operativne površine, to so privezi, skladišča in terminali.

    Koprsko pristanišče je mednarodno tovorno pristanišče, največje na Jadranu (torej večje od Reke in Trsta), ki predstavlja najbližjo povezavo Srednje in Vzhodne Evrope s Sredozemljem. S prisotnostjo pomembnih svetovnih ladjarjev vzdržuje pomorske povezave z vsemi deli sveta. Morje ima v pristanišču globino od 10 do 18 m, kar pomeni, da lahko sprejema ladje z ugrezom do 18 m.

    V Luki se vrši pretovarjanje kontejnerskega tovora, avtomobilov, sipkega in razsutega tovora, torej tovora brez embalaže (rude, premog, žita), tekočega tovora (nafta, kemikalije, tekoča gnojila, olja) in potniškega prometa (križarke, ki imajo postanek na poti pri nas).V lanskem letu je bilo v Luki Koper zaposlenih preko 2200 delavcev, število agencijskih delavcev se po pritiskih sindikatov zmanjšuje, a je še vedno veliko). Lani so ustvarili preko 330 milijonov Evrov prihodka, ustvarili dobiček iz poslovanja in presegli nekatere dosežke iz preteklih let. Tako so pretovorili preko 1133 kontejnerjev, 884.000 avtomobilov, potniški terminal je zabeležil 125.000 potnikov. Skupaj so pretovorili 23 milijonov ton blaga. Veliko so tudi investirali, saj želijo slediti potrebam uporabnikov, razvoju tehnologij in uporabi cenejših ter do okolja prijaznejših  energij, zagotovitvi potrebne varnosti, izkoristka površin in optimalnim zaposlitvam. Ogled z avtobusom je trajal poldrugo uro, vendar se ob tem sploh nismo dolgočasili, saj je predstavnik Luke Koper poskrbel za dinamično razlago in zanimive informacije o pristaniškem delu. Delujejo 24 ur dnevno, vsak dan v tednu in v mesecu. Izjema so novoletni prazniki in praznik dela.

    Po krajšem sprehodu po mestnem jedru Kopra in kratkem počitku smo se zapeljali v notranjost slovenske Istre v kraj Puče. To je majhna vasica na robu Šavrinskega hribovja z značilno istrsko arhitekturo. Kamnite hiše, oljčniki, vinogradi in stara kapelica ji dajejo še poseben čar. Kosili smo na turistični kmetiji Tonin, ki ima dolgoletno tradicijo v tistem kraju. Ohranili in restavrirali so stari del domačije ter vključili nove stavbe tako, da ohranjajo arhitekturne značilnosti prejšnjih obdobij. Pri njih lahko prenočite, poskusite domačo hrano in dobro vino, se oskrbite z izdelki iz njihove  lastne pridelave ali le prijazno pokramljate z lastnikom.

    Gostilna slovi po izvirnih jedeh tega območja. Za pripravo obrokov se skušajo v čim večji meri posluževati doma pridelane hrane, vključno z odličnim oljčnim oljem in vinom različnih vrst in okusov. Za nas so med drugim pripravili tudi bobiče, to je mineštra iz fižola, mlade koruze z dodatkom mesa in zelenjave ter dišavnic, ki so jo istrske gospodinje pogosto pripravile za svojo družino.

    V tem delu slovenske Istre so bile v drugi polovici 19. in v 20. stoletju zelo znane Šavrinke. To so bile žene in dekleta, ki so se ukvarjale z nakupi  v istrskih vaseh Šavrinskega hribovja, zlasti jajc, zelenjave in mesa ter prodajo le-teh v Trstu. Tam so kupovale sol, sladkor, gospodinjske pripomočke, tudi tekstil in ga potem prodajale v vaseh po Istri. To je bilo pomembno delo za te žene, saj so z zaslužkom pomembno prispevale v gospodinjstvu. Delo je bilo naporno, peš so dnevno prehodile tudi do 40 km, seveda tudi nevarno zaradi mejnih kontrol in roparjev na poti. Možje so delali na kmetijah ali si kako drugače iskali zaposlitev in zaslužek. Ženske so blago nosile v koših na glavi, ga skrivale pod krili in bluzami, včasih so jih spremljale tovorne živali – osli. O njih je veliko pisal  pisatelj Marjan Tomšič v knjigi Šavrinke, ki je izšla leta 2000.

    Na vsakem izletu se nam pridružijo novi člani, ki stkejo nova poznanstva in prijateljstva, zato ni nikoli dolgčas. Med vožnjo domov smo si čas  krajšali s prepevanjem, klepetom in si obljubili, da se kmalu snidemo.

     

    Dragica Krašovec

     

     

  • Občinski praznik – Vincenciju Cankarju zlato občinsko priznanje, KUD Drenov Grič-Lesno Brdo srebrno

    Občinski praznik – Vincenciju Cankarju zlato občinsko priznanje, KUD Drenov Grič-Lesno Brdo srebrno

    Vrhnika, 9. maj 2025 – Na predvečer občinskega praznika je v osrednjem kulturnem hramu potekala slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj.

    Slavnostni večer v Veliki dvorani Cankarjevega doma se je pričel z mimohodom praporjev vrhniških društev in organizacij, sledil pa je slavnostni govor župana Daniela Cukjatija. V govoru je poudaril aktualnost in veličino Ivana Cankarja, čigar kritično pero je, kot je dejal, razgalilo slovenski značaj. To je podkrepil s pisateljevim citatom »Umetnost je vest naroda«. Ob tem je izpostavil še drug citat, »Resnica je božja, kdor laže, je hlapec«, in dodal, da mora vsak, ne glede na družbeni položaj, stremeti k resnici kot absolutni vrednoti.

    V nadaljevanju je župan podelil priznanja, najprej tako imenovana »Županova priznanja«, ki jih podeljuje po lastni presoji. Letos so jih prejeli Društvo Mavrica, ki je lani obeležilo 30 let delovanja, Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Pavla Vrhnika za 40-letnico delovanja, Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, ki je lani praznovalo 60 let, ter Gasilska zveza Vrhnika, ki letos obeležuje 70-letnico.

    Vrhunec večera je predstavljala podelitev občinskih priznanj, tokrat le dveh. Srebrno plaketo Ivana Cankarja je prejelo Kulturno-umetniško društvo Drenov Grič – Lesno Brdo, zlato plaketo pa vsestranski umetnik Vincencij Cankar iz Podlipske doline, ki ga večina pozna kot nekdanjega člana glasbene skupine Čuki.

    Piko na i programu, ki sta ga kulturno obogatila Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Pavla Vrhnika in Ana Špik Jakin, povezovala pa Jasmina Spahalič (scenarij prireditve je pripravila Tatjana Oblak Milčinski), je dodal podpis razglasa. Razglas, ki sta ga podpisala župan Cukjati in župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič, je prihodnje leto razglasil za leto Ivana Cankarja in Dragotina Ketteja, saj bosta oba literata v letu 2026 obeležila okroglo obletnico rojstva.

    Gašper Tominc, foto: Gašper Tominc

    Srebrna plaketa
    KUD Drenov Grič – Lesno Brdo v letu 2025 praznuje 40-letnico svojega delovanja. Ob ustanovitvi je najprej deloval pevski zbor, ki je jedro društva še danes: tedensko se srečujejo na vajah, organizirajo koncerte ter gostujejo na prireditvah drugih. Postopoma so se zboru začele pridruževati druge dejavnosti in danes ima društvo štiri sekcije: glasbeno, folklorno-plesno, literarno-likovno in za ohranjanje kulturne dediščine. Folklora je bila dolgo zelo priljubljena in se je aktivno izvajala do konca devetdesetih let. V zadnjem desetletju je to sekcijo prevzel ansambel Presenečenje, ki poživlja vzdušje na dogodkih doma in v gosteh. V okviru ohranjanja kulturne dediščine potekajo tedenske delavnice ročnih del (klekljanje, pletenje, vezenje ipd.) in vsakoletni tradicionalni dogodki: otroško pustovanje na pustni torek, izdelovanje butar dan pred cvetno nedeljo, jesenske izmenjaje domači večer ali razstava ročnih del, na prvi adventni vikend pa se ustvarja adventne venčke in druge praznične izdelke. Literarno-likovna sekcija že nekaj pred dvajset let mesečno izvaja ure pravljic, ki jih najmlajši krajani z veseljem obiskujejo, od leta 2018 pa tudi bralni klub, kjer se srečuje navdušenci nad pisano besedo. Tako v domačem kraju ljubitelji kulture z štirimi desetletji vzpodbujajo ustvarjanje druženje krajanov, skrbijo za ohranjanje tradicionalnih znanj in običajev, sodelujejo z ustanovami v kraju (šola, PDG, KS) in na ravni občine (ZIC, ZKD JSKD) ter z vsem tem izdatno prispevajo k družabnemu dogajanju v domači krajevni skupnosti.

    Predlagatelj: KS Drenov Grič – Lesno Brdo

     

    Zlata plaketa
    Vincencij Cankar     se je rodil leta 1957 v Smrečju pri Vrhniki. Po osnovni šoli se je izučil za zidarja in pozneje ob delu dokončal srednjo gradbeno šolo. Kot gradbeni delavec se je zaposlil pri Gradbenempodjetju Grosuplje. Leta 1982 se je poročil in kmalu sta z ženo začela graditi lasten dom, v katerem sta se z družino preselila leta 1989. Leto pozneje je Gradbeno podjetje zapustil, ostal doma in se posvetil glasbeni ustvarjalnosti. Glasbi se je začel posvečati že v zgodnjih mladosti. Za svojo prvo štipendijo si je kupil kitaro in se kot samouk zavzeto učil igranja ob poslušanju vinil plošč. Pri 20. letih je začel javno nastopati z ansamblom Trio maj. Z dodatnima članoma so leta 1988 začeli nastopati pod imenom Čuki in v kratkem času postali izredno priljubljeni in prepoznavni. Nastopali so širom po Sloveniji, največ na veselicah in dobrodelnih koncertih, TV prireditvah in na povabilo raznih slovenskih društev gostovali tudi v tujini: Argentini, Nemčiji, Avstriji, Kanadi, Švici, na Hrvaškem … Posneli so veliko kaset, zgoščenk, video spotov, prejeli številna priznanja in postali medijsko znani. Tako je postalo poznano tudi ime njegovega bas-kitarista in vokalista Vincencija Cankarja slehernemu slovenskemu kraju. Glasba skupine Čuki vključuje zvrsti narodno-zabavne glasbe, popa ter rocka, izvajajo pa tudi otroške skladbe. Vincencij Cankar je v skupini Čuki igral in pel 30 let, vse do upokojitve. V tem času se je napisal več pesmi in mnoge tudi uglasbil. S svojo priljubljenostjo in glasbenim talentom je postal ikona glasbenega odra. Poleg glasbe ga odlikuje tudi likovna sposobnost. Prve oljne upodobitve so nastale že v času vojaščine, nato se je izobraževal pri prof. Tjaši Celestini in prof. Francu Novincu. Pridobljeno znanje ga je vodilo v inovativno ustvarjanje po lastnih recepturah akvarelne poetike, grafike, oljnega slikanja… Svoje stvaritve je večkrat postavil na ogled na samostojnih in skupinskih razstavah, sodeluje na mednarodnih likovnih srečanjih, likovnih kolonijah v Volčjem gradu, Likovnem društvu Logatec … Že vrsto let s svojim žlahtnim basom bogati MePZ Ivan Cankar na Vrhniki, še prej v MePZ Lubnik v Škofji Loki ter poje in igra bas kitaro v ansamblu Klapa kamerati … Dolga leta izdeluje scene za dramske uprizoritve KUD Podlipa in KUD Ligojna, rad fotografira, piše pesmi ter kot dober mož in oče ostaja zvest delu na kmetiji in vzreji drobnice.

    Predlagatelj: KS Podlipa – Smrečje

  • Že sedmi mednarodni pevski festival

    Že sedmi mednarodni pevski festival

    Vrhnika, 10. maj 2025 – V Cankarjevem domu je potekal že sedmi Mednarodni pevski festival »Pod jasnim nebom rdeča roža«.
    Festival organizira Pevsko društvo Ivana Cankarja Vrhnika, ki nastopa kot Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika. V preteklosti so na festival vabili društva in skupine iz različnih delov Evrope, povezane s Cankarjevim imenom, zdaj pa gostijo skupine, ki ohranjajo slovensko kulturo, četudi njihovo ime ni nujno povezano s pisateljem. Letos so povabili otroški pevski zbor Veseli g’ručki iz Šentjošta (KPD IC Šentjošt), ki je pod vodstvom Marije Ane Klančar in ob kitarski spremljavi Mateja Matije Kavčiča pripravil prijeten uvod v večer. Sledila je Folklorna skupina Slovenskega kulturnega društva Ajda Umag, ki jo sestavlja 17 članov, od tega le en moški. Pod vodstvom Evelin Semeši so uprizorili splet slovenskih plesov, ki so vzbujali spomine na otroštvo. Bučen aplavz je požela tudi petčlanska vokalno-instrumentalna skupina Sanje Katoliškega prosvetnega društva Drava Žvabek, ki je z ubranimi glasovi oživela zakladnico ljudskih pesmi in za posladek nanizala nekaj novejših zimzelenih melodij. V zadnjem delu večera je nastopil še gostiteljski Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika pod vodstvom Lovra Groma in solistko Špelo Petkovšek.
    Povezovalka večera Barbara Novljan Mišič je poudarila, da festival ni namenjen le prepevanju, temveč tudi tkanju novih prijateljstev, negovanju ljubezni do petja in krepitvi medsebojnih vezi. Nič zato ne preseneča, da so vsi nastopajoči skupaj zapeli pesem »Vsakdo mora imeti prijatelja«.

    Gašper Tominc, foto: Gašper Tominc

  • Po Marijinih stopinjah

    Po Marijinih stopinjah

    V mesecu maju smo se v našem vrtcu pogovarjali o šmarnicah. Ali veste kaj je to? Mi otroci smo mislili, da so to rože in zgodbice. Vendar so nam vzgojiteljice povedale, da ko so šmarnice praznuje Marija – to je Jezusova mamica. Praznuje cel mesec maj in naše vzgojiteljice so se odločile, da bomo letos otroci hodili po Marijinih stopinjah. To pomeni, da bomo počeli stvari, ki jih je rada delala Marija. Rada je šivala, pospravljala, skrbela za otroke, brala, prepevala, molila ter obiskovala ljudi. Veste, da Marijina mamica Ana in očka Joahim nista imela veliko denarja. Zato tudi Marija ni imela dragih igrač, kot jih imamo mi. Imela je deklico, ki ji jo je sešila mamica in le-ta ji je bila najljubša. Pa tudi hodila je bosa. Ampak čisto nič ji ni manjkalo, imela je starša, ki sta jo imela najrajši na celem svetu. Tako, da smo tudi mi pospravili naše igrače ter se igrali z drugimi igračami – podobnimi kot jih je imela Marija. V skupinah smo se igrali z dojenčki, naravnim materialom, lesenimi igračami, vtikankami, sestavljankami, risali smo s kredami, šivali, sadili rože ter hodili po čutni poti. Sodelovali pa so tudi naši starši. V nekaterih skupinah smo za Marijo izdelali rožo oziroma cvet, ki smo ga prinesli v vrtec na oltar posvečen le njej. Prepričani smo, da ji je bilo to zelo všeč.

    Preden se najstarejši otroci za vedno poslovimo od vrtca, smo se v maju odpravili na še zadnji vrtčevski izlet. In to kar na morje, za cel teden! Tam nas je pričakalo veliko presenečenj, vendar nam vzgojiteljice niso vsega povedale – no pa saj ne rabimo vsega vedeti. Komaj smo čakali, da smo se kopali v bazenu, raziskovali obalo, imeli zabave ter love na zaklade … poleg vsega pa smo se tudi marsikaj novega naučili.

    Ko smo se vrnili z letovanja nas je čakal še modri dan. Takrat smo se vsi otroci in vzgojiteljice oblekli v modro barvo, se zbrali v Beli dvorani in zapeli pesem meseca. Za pravo poslastico in zaključek tega meseca, pa nam je še teater Jesenice prišel zaigrati predstavo z naslovom Zalin svet.

    Zahvaljujemo se vam, da ste si prebrali kakšne dogodivščine smo doživeli v mesecu maju! Lepo se imejte in se zopet beremo naslednji mesec. Naj vam namignemo, da se nam takrat začnejo že počitnice.

    Otroci in kolektiv Župnijskega vrtca Vrhnika

  • 35. srečanje gasilk in gasilcev iz naših krajev, ob godu Svetega Florjana

    35. srečanje gasilk in gasilcev iz naših krajev, ob godu Svetega Florjana

    Na povabilo gospoda župnika in dekana Jožefa Pojeta, smo se gasilke in gasilci iz dveh občin (Brezovica in Log-Dragomer) in dveh gasilskih zvez (Brezovica in Vrhnika), drugo majsko nedeljo, srečali, v Dragomerju, v cerkvi Svetega Lovrenca, na že 35. Florjanovi sveti maši. Letos smo se zbrali na parkirišču pred cerkvijo, od koder smo potem v sprevodu, odšli v cerkev. Slkovesnost so polepšali tudi naši domači pritrkovalci: https://youtu.be/Rp0a24CDFJ4 

    Ob spremljavi harmonija in ubranem petju pevk in pevcev na koru, je bilo še posebej slovesno, saj so v uvodu zapeli tudi gasilsko pesem, v čast Svetemu Florjanu. https://youtu.be/QuffDlicbB8  

    V pridigi, se je naš duhovni pomočnik g. Gregor Gorenc zahvalil sedanji generaciji gasilk in gasilcev. Izpostavil je zgled medsebojne ljubezni in sodelovanja, ki je zapisan v Svetem pismu in prepoznaven tudi v gasilskih vrstah. Podobno pa bi moralo biti tudi na vseh drugih področjih. Bog je Ljubezen in edino ljubezen in spoštovanje ustvarja za vse lepše in varnejše življenje. https://youtu.be/VjVdbPVofMA

     V preteklosti so bili naši predniki še veliko bolj požarno ogroženi, zato so še bolj čutili potrebo po medsebojni povezanosti in medsebojni pomoči. V hvaležnosti smo se spomnili tudi vseh pokojnih gasilk in gasilcev ter vseh drugih dobrotnic in dobrotnikov. Tudi danes  je medsebojno razumevanje, pomoč in sožitje, najpomembnejšepa čeprav morda reddkeje prihaja do nesreč, a so te veliko praviloma veliko hujše.

    Slovesnost praznovanja se je nadaljevala na družabnem srečanju pred cerkvijo, kjer so nas domače gasilke in gasilci obilno pogostili. Taka srečanja nam pomagajo, da se med seboj bolje spoznamo. Ohranja pa se tudi spomin na naše prednike in na prvo gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1898 in je že takrat povezovalo celotno Župnijo Brezovica.

    Iskrena hvala družinam iz Dragomerja, Lukovice in sosednjih naselij, za praktični zgled sodelovanja vseh neškodljivih različnosti. To je najlepša spodbuda k posnemanju, vsem nam po Sloveniji in tudi po svetu!

     

    Hvaležni za letošnje gostoljubje se zahvaljujemo vsem dobrotnicam in dobrotnikom v upanju, da se prihodnje leto spet srečamo na 36. srečanju na Logu in vse lepo pozdravljamo, z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« https://youtu.be/ifWEDvt0giU

     

    Še nekaj povabil:

    Dekan Jožef Poje na Gulču, 11.5.2025: https://youtu.be/Zts9oQTCUjw

    Florjanova nedelja 1991: https://vimeo.com/2654874

     

    Želimo vam vse dobro in vse lepo pozdravljamo.

     

    Vnanje Gorice, 11.5.2025.

     

    Drago Stanovnik 051 344 688, za ODPMD Brezovica

  • Odprtje razstave klekljaric

    Odprtje razstave klekljaric

    Kot same povedo, se klekljanje ne ohranja zgolj kot veščina, temveč kot umetnost, ki spoštuje tradicijo in oživlja preteklost.
    Na razstavi se predstavljajo že izkušene klekljarice pa tudi novinke, in sicer Sonja Inglič, Gela Romič, Cvetka Blažič, Boža Žgajnar, Dragica Sternen, Jožica Velušček, Marinka Končan, Zlata Ličer, Janja Zadnikar, Beti Fefer ter dolgoletna mentorica Ivica Česnik, ki vsem članicam te sekcije z velikim veseljem deli svoje znanje o tej izjemni veščini. Delujejo že več kot dve desetletji, vsekakor pa za njih klekljanje ni le ustvarjanje temveč tudi priložnost za sprostitev, umiritev in izpopolnjevanje spretnosti. Ob tem se članice povezujejo, izmenjujejo izkušnje in nadgrajujejo svoje znanje.
    Čeprav so klekljarice, ki so večinoma upokojenke, že dobro osvojile to zahtevno umetnost, kljub temu vedno znova iščejo nove izzive in ustvarjajo vedno bolj zapletene vzorce. Vsaka čipka, ki nastane, je rezultat dolgotrajnega in natančnega dela, vendar je ves trud poplačan, ko na koncu nastane čudovita kreacija.
    Njihovo ustvarjalnost, v obliki razstave, si na stopnišču Občine Log-Dragomer in v vitrini tamkajšnje spominske sobe lahko ogledate v času uradnih ur Občine do konca junija.

    Andreja Čamernik Rampre
    Foto: arhiv KUD Kosec