Brezje, 31. maj – Prostovoljno gasilsko društvo Brezje je s slavnostno parado in bogatim spremljevalnim programom obeležilo 80. obletnico delovanja društva. Visok jubilej so najprej proslavili s slavnostno akademijo, konec maja pa je potekala še gasilska parada in veselica z Ansamblom Banovšek. Gasilska parada se je pričela z zborom na začetku vasi, nato pa je kolona narodnih noš, godbe Dobrova – Polhov Gradec, gasilcev ter gasilskih vozil s pozdravom krenila mimo slavnostnega odra pred gasilskim domom, kjer so zbrane pozdravili številni visoki gostje in domačini.
Slavnostni dogodek je povezovala gasilka PGD Brezje, Manca Trček. Dogodka so se udeležili podžupanja Občine Dobrova – Polhov Gradec Ana Oblak, predstavnik Gasilske zveze Slovenije Franc Bradeško, predsednik Gasilske zveze Dolomiti Franc Zibelnik, poveljnik GZ Dolomiti Andrej Slovša, častni poveljnik GZ Dolomiti Filip Božnar, častni poveljnik PGD Brezje Tone Sečnik, predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Marjan Pograjc, predsednik PGD Brezje Božidar Žvokelj in poveljnik društva Klemen Remškar. Prireditev so s svojo prisotnostjo počastili tudi številni predstavniki drugih prostovoljnih gasilskih društev.
Predsednik PGD Brezje Božidar Žvokelj je v kratki kroniki predstavil 80-letno zgodovino društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1945 in se skozi desetletja razvilo v močno in predano prostovoljno organizacijo, ki je ključno prispevala k varnosti in povezanosti lokalne skupnosti. Društvo danes združuje več generacij prostovoljcev, ki s ponosom nadaljujejo delo svojih predhodnikov.
V nadaljevanju je zbrane nagovorila podžupanja Ana Oblak, ki je poudarila pomen prostovoljnega gasilstva za občino in izrazila hvaležnost vsem članom društva za njihov trud in predanost. Sledil je govor predstavnika Gasilske zveze Slovenije Franca Bradeška, ki je izpostavil dolgoletno vlogo PGD Brezje v okviru gasilske organizacije in pohvalil prizadevanja za povezovanje med generacijami gasilcev.
Slavnostni del je bil obogaten tudi s podelitvijo pomembnih gasilskih priznanj. Marjeta Urbančič je prejela gasilsko odlikovanje II. stopnje za dolgoletno delo na različnih področjih v društvu, zlasti na organizacijskem in vodstvenem. Marko Zdešar je prejel prav tako odlikovanje II. stopnje za svojo večdesetletno vlogo pri vodenju in nadzoru društva ter kot aktiven član veteranske ekipe. Martin Dolinar je bil odlikovan z gasilskim odlikovanjem I. stopnje za svojo neprecenljivo vlogo pri delovanju in razvoju društva vse od leta 1965, Anton Omerza pa je za svojo dolgoletno tehnično in organizacijsko podporo prejel gasilsko odlikovanje I. stopnje. Ob visokem jubileju je Gasilska zveza Slovenije Prostovoljnemu gasilskemu društvu Brezje podelila tudi posebno gasilsko priznanje I. stopnje, ki ga je v imenu društva sprejel praporščak Mitja Gregorin.
Slavnostni del se je zaključil z uradnim odhodom praporov, odhod gasilcev so pospremili zvoki godbe, praznovanje pa se je nadaljevalo pod šotorom na športnem igrišču. Tam je obiskovalce pričakala veselica ob zvokih ansambla Banovšek in Horjulskega kvinteta zaokrožili praznovanje visoke obletnice.
Manca Dolinar
Foto: Janez Dolinar
V soboto, 24. maja 2025, so gasilci PGD Hruševo na slavnostni seji obeležili 70-letnico delovanja društva.
Zbrane člane in goste je najprej nagovoril predsednik PGD Hruševo Franc Kožuh, ki je predstavil krajšo kroniko društva in poudaril pomen prostovoljnega gasilstva za skupnost. Slavnostne govore so imeli tudi predsednik Gasilske zveze Dolomiti Franc Zibelnik, župan Občine Dobrova – Polhov Gradec Jure Dolinar in član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije Slavko Jalovec.
Poleg njih so se dogodka udeležili še številni visoki gostje: namestnik predsednika Gasilske zveze Regije Ljubljana Jože Janež, častni poveljnik GZ Dolomiti Jože Kožuh, predstavniki društev GZ Dolomiti, GZ Horjul in GZ Medvode ter predstavnik Krajevne skupnosti Dobrova Gregor Bogataj. Posebno čast pa je s svojo prisotnostjo izkazal še zadnji živeči ustanovni član društva Lado Vidmar.
Na slavnostni seji so podelili tudi priznanja. Priznanje Gasilske zveze II. stopnje je prejela Nataša Božnar, društvena priznanja pa so prejeli Klemen Bister, Ivanka Založnik in Ivan Založnik. Dogodek se je zaključil v prijetnem in prijateljskem vzdušju, z druženjem in pogostitvijo, ob kateri so zbrani obujali spomine na zgodovino društva.
M.D.
Foto: PGD Hruševo
Spoštovani!
V četrtek 12. 6. 2025 ob 18:00 uri vljudno vabljeni v sejno sobo Občine Horjul, kjer bo potekala javna razprava na temo vizije in ciljev Občinske celostne prometne strategije.
Na razpravo ste vabljeni tako širša delovna skupina kot vsi, ki jih vizija prometa v Občini Horjul zanima.
Spoštovani!
V četrtek 12. 6. 2025 ob 18:00 uri vljudno vabljeni v sejno sobo Občine Horjul, kjer bo potekala javna razprava na temo vizije in ciljev Občinske celostne prometne strategije ter stanju prometa.
Na razpravo ste vabljeni tako širša delovna skupina kot vsi, ki jih vizija prometa v Občini Horjul zanima.
20. marca 2025 smo odšli prijatelji nordijske hoje ob 8:00 z Dobrove s parkirišča pod OŠ Dobrova, na Kras na sprehod v Štanjel in v sežanski botanični vrt. Na izlet smo še posebej povabili naše člane, ki se zahtevnih pohodov in izletov ne morejo več udeležiti. Odpeljali smo se z udobnim avtobusom LPP in uživali smo v sončnem jutru ob pogledih na prebujajočo se pomladno naravo. Hitro smo prispeli v Štanjel in za začetek smo se ustavili na kavici in čaju v baru Zoro, 52 mladih po srcu z Dobrove. Ob 10.00 je odšla 1. skupina v muzej, 2. skupina pa z lokalnim vodnikom Matjažem Marušičem na ogled Štanjela in znamenitega Ferrarijevega vrta. Ob 11.00 sta se skupini zamenjali. Ogled muzeja in sprehod po vasi in parku je kar prehitro minil in polni vtisov smo se odpeljali v Sežano, kjer nas je pričakal lokalni vodnik Janez in nam z veseljem razkazal lepo urejen botanični vrt. Po ogledu smo peš odšli v bližnjo Gostilno pri Dragici, kjer smo pojedli okusno kosilo in poklepetali ter nazdravili. Domov smo se vrnili pravočasno, da smo lahko zvečer obiskali veliko proslavo ob 180. obletnici šolstva na Dobrovi.
Besedilo in slike: A. G.
V četrtek 15. maja 2025 je v ljubljanskem Študentskem kampusu potekalo Univerzitetno državno prvenstvo v boksu in Odprto prvenstvo Ljubljane. Sodelovali smo tudi člani Fight Cluba Vrhnika (FCV) in Fight Cluba Borovnica (FCB). V predborbah prvenstva smo se pomerili v prijateljskih dvobojih v boksu in kickboksu. Kljub temu, da je bil za večino to prvi nastop v ringu in pred gledalci, so prikazali dobre borbe in opozorili, da na njih v prihodnje še kako lahko računamo!
V borbah Odprtega prvenstva Ljubljane so blesteli borci iz domačega in našega prijateljskega kluba Fight Club Ljubljana (FCL). Poleg odličnih borb so borci Fight Cluba Ljubljana prejeli pokale; Miha Kralj za najboljšega boksarja, Laris Glamočanin za najboljšo tehniko ter Marko Vesić Ðurić in Aleks Vodušek (BK Slovenska Bistrica) pokal za najboljšo borbo.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili organizatorju – Fight Club Ljubljana za povabilo in odlično izpeljan dogodek.
Z vrhniško in borovniško ekipo bomo po rednih urnikih trenirali do konca junija. Med 16. in 20. julijem pa se odpravljamo na poletni trening kamp v Tolmin!
LM
V četrtek, 15. maja 2025, je v ljubljanskem Študentskem kampusu potekalo Univerzitetno državno prvenstvo v boksu in Odprto prvenstvo Ljubljane. Sodelovali smo tudi člani Fight Cluba Vrhnika (FCV) in Fight Cluba Borovnica (FCB). V predborbah prvenstva smo se pomerili v prijateljskih dvobojih v boksu in kickboksu. Kljub temu da je bil za večino to prvi nastop v ringu in pred gledalci, so prikazali dobre borbe in opozorili, da na njih v prihodnje še kako lahko računamo!
V borbah Odprtega prvenstva Ljubljane so blesteli borci iz domačega in našega prijateljskega kluba Fight Club Ljubljana (FCL). Poleg odličnih borb so borci Fight Cluba Ljubljana prejeli pokale; Miha Kralj za najboljšega boksarja, Laris Glamočanin za najboljšo tehniko ter Marko Vesić Ðurić in Aleks Vodušek (BK Slovenska Bistrica) pokal za najboljšo borbo.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili organizatorju – Fight Clubu Ljubljana za povabilo in odlično izpeljan dogodek.
Z vrhniško in borovniško ekipo bomo po rednih urnikih trenirali do konca junija. Med 16. in 20. julijem pa se odpravljamo na poletni trening kamp v Tolmin!
LM
Anketno vprašanje je bilo povsem preprosto – kaj je kultura oziroma kaj osnovnošolcem sploh pomeni kultura? Odgovori niso bili ravno navdušujoči. Na primer: “Ne vem, kultura? A to mislite, da si pač prijazen?” Skratka takih in podobnih odgovorov je bilo največ in to daje misliti, da naši otroci sploh ne poznajo pojma kultura v širšem smislu, ker, kot kaže, jim tega nihče ne razloži in verjetno kultura v šolah ni prioriteta. Sicer pa tudi na splošno družba pogosto kulturo oži le na bonton, pravila ali pravilno vedenje in ko otrokom postavimo vprašanje »Kaj je kultura« dobimo zrcalo družbe.
Kultura je vsekakor več, pravzaprav je nekaj živega in vsakdanjega a, žal spregledanega. Kultura zagotovo ni samo “lepo obnašanje”: je umetnost, je jezik, so pesmi, zgodbe, filmi, prazniki, zgodovina, navade in je način življenja, izražanja, hkrati pa je kultura tudi to kar poslušamo, gledamo in ustvarjamo.
Kdo naj torej prevzame odgovornost oziroma kdo naj našim otrokom in mladim razloži kako pomembna je kultura? Je to naloga šole, staršev, medijev, kulturnih ustanov? Morda je prav zdaj čas, da začnemo govoriti o kulturi bolj odprto, živo in vključujoče in da jo približamo otrokom – ne kot obveznost, ampak kot veselje, svobodo in izraz.
Prav je, da se kot družba zavemo, da kultura ni nekaj, kar shranimo v vitrino in pozabimo. Kultura je to, kar izbiramo vsak dan – kako govorimo, kako poslušamo, kaj ustvarjamo. Če tega ne učimo otrok, kdo jih bo?
Andreja Čamernik Rampre
Anketno vprašanje je bilo povsem preprosto: Kaj je kultura oziroma kaj osnovnošolcem sploh pomeni kultura? Odgovori niso bili ravno navdušujoči. Na primer: “Ne vem, kultura? A to mislite, da si pač prijazen?” Takih in podobnih odgovorov je bilo največ, in to daje misliti, da naši otroci sploh ne poznajo pojma kultura v širšem smislu, ker jim, kot kaže, tega nihče ne razloži in verjetno v šolah kultura ni prioriteta. Sicer pa tudi na splošno družba pogosto kulturo oži le na bonton, pravila ali pravilno vedenje. Ko otrokom postavimo vprašanje »Kaj je kultura?«, dobimo zrcalo družbe.
Kultura je vsekakor več, pravzaprav je nekaj živega in vsakdanjega, a žal spregledanega. Kultura zagotovo ni samo “lepo obnašanje”: je umetnost, je jezik, so pesmi, zgodbe, filmi, prazniki, zgodovina, navade in način življenja, izražanja, hkrati je kultura tudi to, kar poslušamo, gledamo in ustvarjamo.
Kdo naj torej prevzame odgovornost oziroma kdo naj našim otrokom in mladim razloži, kako pomembna je kultura? Je to naloga šole, staršev, medijev, kulturnih ustanov? Morda je prav zdaj čas, da začnemo govoriti o kulturi bolj odprto, živo in vključujoče ter jo približamo otrokom – ne kot obveznost, ampak kot veselje, svobodo in izraz.
Prav je, da se kot družba zavemo, da kultura ni nekaj, kar shranimo v vitrino in pozabimo. Kultura je to, kar izbiramo vsak dan – kako govorimo, kako poslušamo, kaj ustvarjamo. Če tega ne učimo otrok mi, kdo jih potem bo?
Andreja Čamernik Rampre