V počastitev občinskega praznika Občine Vrhnika se je v prostorih Društva upokojencev Vrhnika odvijalo meddruštveno tekmovanje v pikadu. Udeležile so se ga moške in ženske ekipe Društev Logatec, Lož, Baron Logatec, Rovte, Vrhnika in Društva invalidov Vrhnika.
Ker je bilo lepo sončno vreme, je bilo vzdušje že takoj na zboru vseh tekmovalcev prijateljsko, vedro in zabavno.
Vse navzoče je pozdravila predsednica Društva upokojencev Vrhnika in zaželela prijetno počutje in veliko športne sreče ter prijateljsko druženje.
Veselje naših ekip je bilo popolno, saj so ženske osvojile prvo mesto, moški pa tretje. Iskrene čestitke vsem udeležencem tekmovanja za osvojena mesta, Andreju in Mileni ter celotni ekipi pikada pa pohvala za odlično organizacijo in izvedbo.
Za popestritev pa je potekalo tudi tekmovanje dvojic v igri »štrbunk«. Gledalec bi mislil, da je to lahka igra, toda vrečica se meče iz razdalje osmih metrov v odprtino na klančini. Ker je odprtina majhna, pa še na klancu se nahaja, je kar težko vreči v luknjo za tri točke.
Zabavno pa je opazovati, zato so dvojice imele ves čas veliko gledalcev in navijačev.
Prvo mesto sta osvojila Dormiš Tomo in Dušica, drugo mesto Borić Nedo in Nada, oba para iz Društva upokojencev Vrhnika, tretje mesto pa ekipa Društva invalidov.
Igra je nova, a ima vedno več privržencev. Če vas zanima, se nam pridružite.
Elica, Milena, Andrej
Foto: Željko J.
Regijsko tekmovanje Osrednjeslovenske regije v pikadu
Društvo upokojencev Grosuplje je organiziralo regijsko tekmovanje v pikadu za Osrednjeslovensko pokrajino. Ženska in moška ekipa Društva upokojencev Vrhnika se vsako leto tekmovanja udeleži. Letos sta naši ekipi zasedli četrto mesto, iskrene čestitke.
Vrhnika je dobila novo obnovljeno želežniško postajo prej kot Ljubljana. V petek je namreč potekala otvoritev želežniške postaje – muzej v spomin na pred skoraj 60 leti ukinjeno progo Ljubljana – Vrhnika. Ukinilo jo je namreč takratno plansko gospodarstvo s pogledom v nikamor … Katastrofa.
obveščamo vas, da bo od ponedeljka, 2. junija 2025, vzpostavljena popolna zapora ceste na odseku pri Graščini. Izvajalec bo pričel s pripravo in izvedbo tlakovanja (2. faza). Zapora bo trajala predvidoma do sredine julija – odvisno od vremenskih razmer. OBVOZ: V času popolne zapore je obvoz možen po drugih lokalnih cestah.
AVTOBUSNI PREVOZI – SPREMENJEN VOZNI RED: • Spremembe odhodov iz Črnega Vrha: ▪ Odhod ob 5:10 se prestavi na 5:00. ▪ Odhod ob 6:15 se prestavi na 6:00. • Na liniji 52 Polhov Gradec – Črni Vrh bo v času zapore vozil dodatni avtobus, ki bo omogočal prestop iz šolskih in rednih linij med 5:00 in 21:45 (prestop pri trgovini KZ Dolomiti). • Prestop ne bo mogoč pri odhodu iz Ljubljane ob 14:20 in prihodu v Polhov Gradec ob 14:59. • Ob nedeljah avtobusna povezava do Črnega Vrha ne bo obratovala.
Spremljajte sprotne informacije: • Spletna stran in Facebook Občine Dobrova – Polhov Gradec • LPP:www.lpp.si/javni-prevoz/obvozi
Zahvaljujemo se za vašo potrpežljivost in sodelovanje.
V nedeljo 25.5.2025, so se na Logu, na Brezovici in v Vnanjih Goricah predstavili mladi, ki se odpravljajo v okviru Projekta Pota, v misijone na pomočljudem v stiski. https://pota.si/projekti/argentina/
Po tej in podobnih predstavitvah, smo se zunaj zadržali v pogovoru in podprli akcijo.
Sedaj pa vabimo tudi vas, da jo podprete na katerikoli način. Povezava za spletno donacijo je:https://pota.si/doniraj/. Zraven pa je potrebno, da se kot namen plačila napiše ‘POTA Argentina 2025’.
Seveda so dobrodošle tudi dobre želje in molitev. https://pota.si/
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki živite tako, da to nikomur ne škoduje in na katerikoli način pomagate tistim, ki jih življenje še posebejj preizkuša. Pa naj bo to doma, med sosedi, v župniji, lokalni skupnosti, Sloveniji, Evropi ali po svetu.
Čebele so izjemno pomembne, katerih vloga v naravi je nepogrešljiva. S tem ko poskrbimo za čisto okolje lahko zagotavljamo zdrav ekosistem in tej pomembni vrsti omogočimo preživetje. Čebele so namreč izredno občutljive na onesnaženja v naravi in tudi zato pokazatelj v kako čistem okolju živimo. Obstoja več kot 20.000 vrst čebel, od katerih je najbolj znana medonosna čebela z latinskim imenom Apis mellifera (kamor sodi tudi naša carnica) oziroma kranjska sivka, ki jo prepoznamo po sivih obročkih na zadku. Čebele so ključne za opraševanje številnih rastlin, vključno s sadjem, zelenjavo in cvetjem. Pri opraševanju prenašajo cvetni prah z enega cveta na drugega, kar omogoča oploditev in s tem nastanek plodov ter semen. Zaradi opraševanja čebele prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Mnoge rastlinske vrste so odvisne od čebel za reprodukcijo, kar pomeni, da so čebele osnovni člen v prehranski verigi in ekosistemih. Brez čebel kot opraševalcev bi bila naša prehrana bistveno manj pestra in manj kakovostna. Čebele so namreč izjemno pomembne za kmetijstvo, saj povečujejo donosnost številnih pridelkov. Mnoge kulture, ki jih gojijo kmetje so močno odvisne od čebel za opraševanje, kar vpliva na kakovost in količino pridelkov.
Med in drugi izdelki
Proizvodnja medu in drugih izdelkov je seveda tisto na kar običajno najprej pomislimo v povezavi s čebelami. Čebele nabirajo nektar in mano ter s pomočjo encimov proizvajajo med, ki nastane v satju kjer pa seveda najdemo še čebelji vosek, propolis in druge snovi, ki so koristne za ljudi. Med ni le okusen, temveč ima tudi številne zdravilne lastnosti. Med dokazano izraža antioksidativne, antibakterijske, protivnetne in imunomodulatorne lastnosti, ki se s pridom uporabljajo v razne namene v medicini oziroma za krepitev zdravja ter zdravljenju bolezni in poškodb. Vosek se uporablja v umetnosti, kozmetiki in za izdelavo sveč. Poleg tega imajo čebele velik pomen ko govorimo tudo o zdravju ekosistemov. Čebele in drugi opraševalci igrajo namreč ključno vlogo v zdravju ekosistemov. Njihovo delovanje pomaga ohranjati ravnotežje med rastlinami in njihovimi naravnimi sovražniki ter spodbuja ekološke procese.
Oskrba in ogroženost čebel
Žal so čebele danes vse bolj ogrožene zaradi različnih dejavnikov, kot so izguba habitatov, uporaba pesticidov, bolezni ter podnebne spremembe. Zmanjšanje populacij čebel ima lahko katastrofalne posledice za ekosisteme in kmetijstvo. Zato je zaščita čebel in njihovega naravnega okolja ključna za ohranitev biotske raznovrstnosti ter trajnostno pridelavo hrane.
To je potrdil tudi Janko Prebil, horjulski župan in dolgoletni predsednik čebelarskega društva Dolomiti – Polhov Gradec. ”V Sloveniji je čebelarjenje zelo razširjeno in priljubljeno. Obstaja velika raznolikost medenih pridelkov in drugih čebeljih izdelkov, ki so rezultat čebelarskih dejavnosti. Veseli me, da se iz leta v leto povečuje število čebelarjev in interes za čebelarjenje, kar je deloma posledica povečanega zavedanja o pomenu čebel za okolje in kmetijstvo. V našem društvu skrbimo za vzgojo mladih saj vodimo čebelarske krožke in osnovnošolske otroke učimo o čebelarjenju. V šolskem čebelnjaki vsako leto pridelamo veliko medu, ki ga potem porabijo v šolski kuhinji, oziroma ga porabijo v šoli in vrtcu.”
Na vprašanje kako kakovosten med imamo v horjulski dolini je dejala, da so raziskave pokazale na najvišjo kakovost. ”Pri nas imamo srečo saj nimamo intenzivnega kmetijstva kjer se uporablja veliko pesticidov in ostalih kemikalij in živimo v zelo čistem okolju kar dokazujejo tudi analize medu. Lani je na evropskem ocenjevanju medu naš čebelar Tilen Velkavrh iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu prejel zlato medaljo za kostanjev med. Sicer pa je v naši občini registriranih nekaj manj kot 130 čebelarjev in lahko rečem, da smo dobro organizirani saj imamo čebelarski dom, organiziramo izobraževanja in strokovno pomoč ter skrbimo za napredek čebelarjenja na našem področju.”
O tem kakšne vrste medu se tu prideluje pa Janko Prebil še dodaja: ”Na našem območju imamo veliko kostanjevega medu, veliko je tudi javorja, v zadnjih letih pa opažamo, da je bistveno manj smreke. V osnovi pa gre za cvetlični med, gozdni med oziroma potem bolj specifično hojev in kostanjev med. Ko je dobra letina lahko en panj pridela tudi 60 kilogramov medu. No, če je letin slaba pa tudi le nekaj kilogramov”.
Pomen čebel in čebelarjenja v Sloveniji: 1. Ekološki pomen: Čebele so ključni opraševalci za mnoge rastlinske vrste. Njihova prisotnost prispeva k večji pestrost in stabilnost ekosistema. 2. Agronomski pomen: Čebele povečujejo donosnost kmetijskih pridelkov. V Sloveniji pridelujemo veliko sadja in zelenjave, katerih uspešnost je odvisna od opraševanja. 3. Kulturni pomen: Čebelarstvo je del slovenskega kulturnega izročila. Tudi Slovenska čebela (Kranjska čebela) je simbol naravne dediščine. 4. Gospodarski pomen: Čebelarjenje predstavlja dodaten vir dohodka za mnoge kmetije. Izdelki, kot so med, propolis in vosek, so cenjeno blaga na trgu.
Čebelarjenje in proizvodi, povezani s čebelami, so osrednji del kmetijstva in kulture v Sloveniji. S podporo lokalnih čebelarjev in ozaveščanjem o pomenu čebel, lahko prispevamo k ohranjanju teh pomembnih opraševalcev in njihovega okolja.
Za projekt Ciciuhec smo se odločili, ker želimo pri otrocih spodbuditi ljubezen do knjig in jih opogumiti, da se učijo samostojno pripovedovati pravljice pred skupino.
Celo leto je vsak otrok pripovedoval pravljice in pesmice svojim prijateljem.
Projekt Ciciuhec smo slovesno zaključili dne 22. 5. 2025 z ogledom predstave Potepuh na obisku, s podelitvijo medalj otrokom ter pohval za družinsko branje.
Veseli smo, da so otroci skozi celo leto pokazali veliko zanimanja in veselja do knjig. Zahvaljujemo se vsem staršem za sodelovanje pri spodbujanju bralne kulture doma. Skupaj smo naredili pomemben korak pri razvoju otrokovega jezika in izražanja.
Časopisi in revije so del našega vsakdana, a le redkokomu pride na misel, da bi bil časopis sestavni del športnih iger. Ideja o preprostih pripomočkih, ki so vedno na voljo, tudi takrat, ko so trgovine zaprte, doma pa imamo le najosnovnejše stvari, se je učiteljici porodila v času posebnih razmer, ker pa se je izkazala za domiselno in zanimivo, smo jo dopolnili in razširili.
Torkovo šolsko dopoldne je bilo v celoti posvečeno časopisom. Zloženi v zajeten kupček so zjutraj pričakali učiteljice, saj so otroci vestno opravili domačo nalogo. Po viteški pravljici, pripovedovala je o bistrosti in pogumu malce posebnega malega viteza, ki je imel najraje pravljice, smo se tudi mi lotili dela.
Razdelili smo se v skupine in se pogovorili o nalogah, s katerimi si bomo krajšali dopoldne in se še kaj naučili. Sošolcem smo pokazali, kako premagujemo razdaljo po različnih časopisnih potkah. Poti smosproti sestavljali iz dveh časopisnih listov, liste smo preskakovali, časopis smo med tekom prenašali pred seboj, ne da bi ga držali.
Pri drugem sklopu nalog smo iz časopisa izdelali papirnate kepe, služile so nam za žoge, podajali smo si jih na različne načine in jih prenašali. S papirnatimi žogicami smo tudi balinali. Ugotovili smo, da so bile za uspešno delo pomembne vse lastnosti malega pravljičnega viteza.
Pri časopisnih ustvarjalnicah smo si izdelali verigo fantkov in punčk, naučili smo se tudi, kako zlezemo skozi list papirja v velikosti zvezka. Ne verjamete? Povprašajte prvošolce, z veseljem vam bodo pokazali.
Dan, ki smo ga preživeli s časopisnimi igrarijami, nam je bil všeč, ker je bil drugačen kot smo vajeni. Dokazali smo, da za zabavne igre ne rabimo dragih pripomočkov, veselimo se lahko s čisto preprostimi stvarmi, potrebna je le iznajdljivost in domiselnost.
Učenci 1.a in 1.b
Papirnata žogica potuje.
Preko papirja do cilja in nazaj.
Izdelali smo verigo fantkov in punčk in zlezli skozi majhen list papirja.
V OK Fit centru na Dobrovi smo uspešno zaključili sezono karateja za osnovnošolce. 14 članov je z odliko opravilo izpit za novo stopnjo v karateju in pokazalo izjemno predanost ter napredek.
Zaključni trening z izpiti so si tokrat lahko ogledali tudi starši. Hvaležni smo za zaupanje, vztrajnost in podporo, ki so jo otroci in starši vlagali v treninge skozi celo sezono.
Mesec maj Sončkom ni bil naklonjen. Prvi pohod sicer ni bil odpovedan,smo se pa nekateri Sončki kljub deževnemu vremenu odpravili peš z Vrhnike v Logatec.
Sončki na poti z Vrhnike v Logatec
Dobre volje nam ni manjkalo, pot skozi gozdove ob avtocesti nam je v prijetnem klepetu hitro minila. Za prevoz nazaj smo uporabili javni avtobusni prevoz.
Tudi za drugi pohod v maju ni dobro kazalo. Odločitev, da gremo na obalo se je dobro obrestovala, ker tam ni bilo dežja. Krožna Beblerjeva pot nas je popeljala iz središča Ankarana navzgor v Hrvatine in navzdol do morske obale, kjer smo se sprehodili preko področja zaščitenega območja slanega travnika. Podrobneje so Beblerjevo pot opisali že Zimzeleni in Barjani, ki so pot že prehodili. V času našega obiska so cvetele le druge rastline kot v času njihovega pohoda. Ruj je že odcvetel in je privabljal poglede s svojimi lasuljastimi soplodji. Cvetela je oljka, rumena metuljnica žuka, belo cvetoči njivni šipek in rumen navadni podraščec.
Odločitev, kje bomo naredili skupinsko sliko, ni bila težka
V Hrvatinih je pozornost pritegnil rdeče cvetoči karpobrot, ki je preraščal kamniti zid. Japonska nešplja je že imela prve rumene plodove. V grmovju ob slanem travniku pa se je razraščala še ena tujerodna rastlina – navadna amfora, katere domovina je Severna Amerika. Pohod smo končali ob spomeniku dr. Alešu Beblerju, izjemni osebnosti, ki je deloval na raznih področjih naše polpretekle zgodovine, nazadnje tudi kot okoljevarstvenik.
Besedilo: Sonja Zalar Bizjak
Fotografije: Sonja Zalar Bizjak in Danica Kos
Pešpot preko slanega travnika poteka po lesenem mostovžu
Spotoma smo poiskali vhod v brezno Logaške jame
Pot skozi gozd Črnega vrha
Grmi ruja so lepi tudi po cvetenju, ko jih krasijo rdečkasta soplodja
Le redke so hiše v Hrvatinih, ki še kažejo zidove iz peščenjaka
Okrasna rastlina kaprobrot je doma v Južni Afriki
Osnovna šola v Hrvatinih nosi ime dr. Aleša Beblerja
Pogled na Koprski zaliv
Med spustom proti obali smo hodili ob vinski trti …
…in oljkah, kulturah, značilnih za te kraje
Za nasipom iz ogrodij mehkužcev, ki mu pravijo pokopališče školjk, je nastala manjša laguna
Navadna amfora se je v Sloveniji prvič pojavila leta 1964, danes že velja za invazivno vrsto
