Kategorija: Društva

  • Opravili inventuro dela in usmerili pogled v prihodnost

    Opravili inventuro dela in usmerili pogled v prihodnost

    »Za dosežki v letu 2024 stoji nepredstavljivo veliko organizacijskega in strokovnega dela, veliko žrtvovanega prostega časa ter tudi veliko denarja. Vse to je bilo mogoče opravljati zaradi vere v poslanstvo učenja; radosti, ki jo prinaša učenje, pripadnosti učenju in učečim se osebam«. Tak bi lahko bil povzetek zbora članov Društva DVIG v marcu 2025.
    Opravljeno delo je najlažje in najhitreje predstaviti, če rečemo, da smo vse postavljene cilje in dogovorjene programe uresničili. Ali če rečemo: izpeljali smo »100 %« dogodkov. V DVIG-u ocenjujemo svoje delo še drugače: z učnimi dosežki, ki jih študentje sami ocenjujejo. Kjer je primerno, jih ugotavljamo tudi s testi znanja in s preverjanjem ter z vplivom naših projektov na skupnost. Kaj ima torej skupnost od naših izobraževalnih dejavnosti? Ocene so po obeh vidikih lepe, ponosni smo nanje. V tem prispevku bom povzela le tiste dosežke, ki so obogatili tudi našo skupnost.
    DVIG-ov paradni konj so študijski krožki.
    ŠK Enajsta šola s filmom je prinesel v Občino letni kino in po 80 obiskovalcev na vsaki predstavi: Sreča na vrvici in Pastirci. Letni kino ostaja, saj je plačilo projekcij prevzela OLD.
    ŠK Vodni viri na Logu je prinesel v Občino vodno učno pot Vodna zajetja na Logu. V ŠK so delovali člani DU Log. Vse imajo pripravljeno za označevanje vodne poti: postavitev 10 označevalnih tabel in 15 manjših lesenih smerokazov. V OLD gojimo veliko ambicijo, da bo Občina prevzela skrb za ohranjanje vodnih virov kot pomembno kulturno tehnično dediščino.
    ŠK Mi in podnebne spremembe
    Podnebne spremembe in prehranska samooskrba so visoko na prioritetni lestvici tudi v Sloveniji. Člani ŠK že dobro poznajo svoj vpliv na podnebne spremembe, svoje možnosti za povečanje samooskrbe s hrano (sonaraven način pridelovanja hrane, urejanje zeliščnega vrta, pridelava česna). Novo pa je spoznanje, da je pridelava hrane na vzorčnih kmetijah hkrati pomembna kulturna dediščina (Grilova kmetija v Velenju). Kar nekaj novosti smo člani že vpeljali na svoje vrtove, navdušili zanje znance in prijatelje, kot ambicija pa ostaja ustanovitev vzorčnega vrta v Občini.
    ŠK Enajsta šola o antiki
    ŠK združuje člane, ki verjamejo, da poznavanje preteklosti omogoča razumevanje dogajanj v sodobnem svetu. Poglobili smo se v čas Vzhodnega rimskega cesarstva in njegove prestolnice Konstantinopla. V ŠK člani in obiskovalci predavanj poglabljajo svoje znanje o antiki, ki je pustila močne sledi tudi v naših krajih.
    Bralna krožka (odrasli in otroci 4–7 let: Od pravljice do lutke)
    Njuno dejavnost lahko merimo s številom prebranih knjig, ustvarjenih lutk in likovno-literarnih del otrok, številke so res impresivne. Še bolj pomemben je njun vpliv na kulturno podobo naše občine in širše: v počastitev Nacionalnega meseca skupnega branja, s katerim želijo nacionalni pokrovitelji zadrževati nadaljnji upad bralne pismenosti in bralne kulture pri nas, smo izpeljali: medgeneracijsko literarno popoldne v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki, sodelovali v projektu CKV Skodelica literature za lepši dan in v sodelovanju s Kolesarskim društvom MDD ustanovili Gozdno knjižnico Ferjanka.
    V okviru občinskega praznika, TLK in TVU smo pripravili: ogled dokumentarnega portreta pesnika Tomaža Šalamuna; literarni večer s Helgo Mračnikar o njeni knjigi Mamin glas in pogovor z gostom Hanzijem Filipičem, glavnim urednikom Mohorjeve družbe v Celovcu, ter pogovor z Dušico Kunaver, avtorico naj knjige leta 2023: Sto slovenskih ljudskih. Objavljali smo Dnevnik bralnega krožka v Našem časopisu (Dragica Krašovec).
    Z obžalovanjem pa spremljamo projekt Izvajanje učne pomoči našim osnovnošolcem. Projekt stagnira, čeprav težko verjamemo, da v naši OŠ ni otrok, ki potrebujejo pomoč pri matematiki, slovenščini in angleščini. Na naše pobude glede pomoči ni pravega odziva, zato nas tudi zapuščajo mentorji, ki odhajajo tja, kjer jih socialne službe prosijo za pomoč.
    Tudi v letu 2024 smo praznovali mednarodni dan moških, tokrat s predavateljem dr. Andrejem Perkom. Na srečanju smo izmenjali stališča o ključnih izzivih sodobne družbe, ki na novo opredeljujejo pojem spola, družine in tradicionalnih družinskih vrednot. Predavatelj je nedvoumno sporočil, da ni mogoče zanemarjati pomena razlik med vlogo moškega – očeta in vlogo ženske – matere; da so tradicionalne vrednote pomembne za stabilnost in zdrav razvoj otrok.
    Največjo rast v letu 2024 so doživeli tuji jeziki, tradicionalnim tečajem angleščine, španščine in ruščine so se pridružili italijanščina, francoščina in nemščina.
    S Programom 2025 nadaljujemo vse dosedanje izobraževalne dejavnosti, načrtujemo izdajo Pogovorov št. 9 in Kolo življenja 2024; uvajamo pa dve novosti: knjižnico pod krošnjami in umovadbo, program za ohranjanje in razvijanje kognitivnih sposobnosti starejših.

    Olga Drofenik, Društvo DVIG

  • Izdelovanje voščilnic v DU Vrhnika

    Izdelovanje voščilnic v DU Vrhnika

    Že jeseni smo  povabili naše članice, da se nam januarja in februarja  pridružijo pri izdelavi voščilnic. Povabilu se je odzvalo kar nekaj članic, ki imajo veselje do ročnih del in ustvarjanja.

    Sedaj smo že navajeni, da Metka in Jana poskrbita ustrezen material, pripravita predloge za izdelavo, saj na ta način vse poteka usklajeno in hitro. 

    Z dobro voljo in  nasmehom smo pripravile dodatnih 135 novoletnih voščilnic, ki bodo do začetka decembra skupaj z ostalimi že pripravljenimi počakale, da jih odpošljemo.

    Zapisala: Vesna Stare

    Slike: Leon N.

  • Pustovanje na Dobrovi

    Pustovanje na Dobrovi

    V nedeljo, 2. marca, je na Dobrovi potekalo že tretje tradicionalno pustovanje, ki je privabilo številne maškare vseh generacij. Dogajanje se je začelo ob 14. uri pred športno dvorano, kjer so se zbrale pustne šeme in nestrpno pričakovale začetek povorke. Za uvod so tolkalci Godbe Dobrova – Polhov Gradec s takti bobnov povabili maškare v sprevod, ki se je podal skozi Dobrovo. 
    Pred trgovino Mercator se je povorki pridružila še Švicarska godba Dobrova – Polhov Gradec, ki je z živahnimi melodijami poskrbela za pravo pustno vzdušje in vodila sprevod nazaj proti športni dvorani. Za razliko od prejšnjega leta je tokrat maškare spremljalo sončno in prijetno vreme, kar je še dodatno popestrilo praznično vzdušje. 
    Po prihodu v dvorano so na otroke in odrasle že čakali animatorji, ki so poskrbeli za nepozabno pustno zabavo. Ovčke in Kranjski Janez so s plesom in igrami razveselili tako najmlajše kot starejše maškare. Vsi zbrani so uživali tudi ob čarovniški predstavi, ki jo je uprizoril Čarovnik Jole Cole in s svojimi triki očaral občinstvo. 
    Ves čas pustnega rajanja je za kulinarično ponudbo skrbela Godba Dobrova – Polhov Gradec s pomočniki. Maškare so se lahko posladkale s slastnim šmornom, hrustljavim pomfrijem ter priljubljenimi cake popsi, na voljo pa so bili tudi posebni cocktaili. Poleg tega je obiskovalce navdušil bogat srečelov s kar 400 dobitki, v foto kotičku pa so si lahko vsi udeleženci ustvarili večne spomine na veseli dan. 
    Vrhunec dogodka je bil izbor najboljših mask Dobrove. Maškare so se ob glasbi sprehajale v krogu pred odrom, komisija na čelu s Kranjskim Janezom pa je izbrala najboljše. Med nagrajenci so bili skupina Kmetija Backa Jona, družina pavov, vesolje z zvezdami, krokodilček, ananas, kokice, Trump in varnostnika, mali lisjak, kmet in račka, smučar, grozdje, Pop It, Radenska z družino, vikinška družina ter avionček. Vse vesele maškare so na koncu za nagrado prejele prave Trojanske krofe. 
    Za zaključek je sledilo še sproščeno druženje ob glasbi skupine Laura & Company, ki je s pestrim glasbenim programom poskrbela, da je bilo pustno rajanje na Dobrovi zaključeno v pravem prazničnem vzdušju.

    M. D.
    Foto: J.D., T. T., E.B.S.

  • S knjigo v roki svet postane vse bolj zanimiv

    S knjigo v roki svet postane vse bolj zanimiv

    V DVIG-ovem bralnem krožku skušamo izbirati knjige avtorjev, s katerimi se še nismo srečali v preteklosti, segamo pa tudi po delih že izkušenih avtorjev z velikim naborom napisanih del, pogosto nagrajenih ali vsaj nominiranih za najrazličnejše literarne nagrade. Tokrat na kratko o dveh, ki sodita prav v to skupino. Prvi je Andrej Šifrer in njegov roman Volkovi, drugi pa Jani Virk in roman Vrnitev domov.
    Šifrerja večina Slovencev dobro pozna kot pevca in avtorja besedil. O njegovih pesmih Martinov lulček, Uspavanka za Evo ali Za prijatelje ni potrebno izgubljati besed. Poznajo jih mladi in starejši ter so skoraj ponarodele. Tokrat smo ga srečali kot pisca romana. Njegovo delo z naslovom Volkovi sem vzela v roke s precejšnjim skepticizmom, prepričana, da to ne more biti nek literarni presežek. Delo me je močno presenetilo, saj je branje steklo hitro in tekoče, sama zgodba pa je dovolj prepričljiva ter napeta, da jo bralec do zaključka težko izpusti iz rok.
    To je prva rokovska kriminalka, ki bralca pospremi v podzemlje dogodkov, za katere glasbena srenja noče, da jih spoznate. Ljubosumje, slava, alkohol in prezgodnja smrt načne Volkove, glasbeno skupino, ki igra rock. Zgodbo je avtor napisal že pred več kot desetimi leti, a se takrat nikomur ni zdela dovolj zanimiva za objavo. Tokrat je bilo drugače in roman je bil med bralci dobro sprejet.
    Šifrer pravi, da ne gre za njegov življenjepis, čeprav bi se zgodba lahko tudi v resnici zgodila. Življenje je včasih bolj kruto od domišljije. Ljubitelji rocka bodo veliko izvedeli o tej zvrsti glasbe, njenih izvajalcih in dogajanju v zakulisju, bralci kriminalk pa še eno napeto zgodbo, ki ji boste sledili vse do razpleta. Prijetno branje, jezik vzet iz besedišča običajnih pogovorov, razplet logičen in razumljiv.
    Jani Virk z romanom Vrnitev domov izbira povsem drugačno tematiko. To je roman s spraševanjem o življenju, njegovih skrivnostih, zakonitostih in času. Janija Virka poznamo kot avtorja mnogih romanov, je prejemnik večih nagrad, pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik. Roman nas berljivo vodi med Nemčijo in Slovenijo, med nekoč in danes, med bivanjem doma in v tujini. V vse to je avtor vpletel like, ki se pojavljajo v romanu in z njimi ustvaril celotno zgodbo. Glavni junak vstopa v zrela leta in se sooča z vprašanji in pomisleki, ki jih prinaša življenje. Aktualizira ga s podnebnimi vprašanji, vprašanjem rusko-ukrajinske vojne pa tudi novodobnimi pojavi, ki jih ponuja svet. Tehtno premišljevanje o življenju je prikazano iz različnih vidikov, vključuje tudi zaljubljenost, ljubezen in vse odločitve, povezane z njo.
    To je roman, ko bralec nehote primerja svoje izkušnje in vedenja, analizira svojo prehojeno pot ter oblikuje lastno dojemanje dogodkov v svetu v tem času. Vzemite knjigo v roke in se prepričajte sami!
    Želeli bi, da se nam pridružite v bralnem krožku. Prebiranje knjig v skupini pomeni večplastno spremljanje ne le posameznih del in slovenskih avtorjev, pomeni tudi soočiti različne vtise, poglede na dogajanje, prepoznavo likov in njihovih opisov, nenazadnje tudi primerjavo mnenj in pogledov na aktualne dogodke, zapise, ki smo jih zasledili v tisku, radiu ali na televiziji ter širitev poznavanja mnogih področij, za katere se nismo zanimali, jih nismo poznali ali zanje vedeli. Druženje pomeni tudi razbijanje monotonije vsakdana in popestritev prostega časa. Nenazadnje se morda v večji skupini porodijo nove ideje za delo in aktivnosti v tem krožku. Razmislite in se nam pridružite!

    Dragica Krašovec, Društvo DVIG

  • Ob letošnjem 8. marcu

    Ob letošnjem 8. marcu

    Mednarodni praznik Dan žena, ki ga praznujejo v približno sto državah po vsem svetu, je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk. Predlagala ga je nemška feministka Clara Zetkin in prvič so ga praznovali leta 1913 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem.  Prvotno so dan žensk obeleževali 19. marca, a leta 1975 je Organizacija združenih narodov razglasila za Mednarodni  dan žena 8. marec, ki ga obeležujejo ženske po vsem svetu. Tako moški kot ženske na ta dan opozarjajo na težave, s katerimi se ženske srečujejo še dandanes. Obenem je to dan, ko praznujemo prispevek žensk v družbi, naš vpliv na prihodnost in neprecenljiv pomen v slehernem segmentu našega življenja. 
    Statistični podatki kažejo, da ženske v svetu še daleč nismo enakopravne in enakosti ni. Podatki, objavljeni te dni, kažejo, da preko 122 milionov deklet po svetu ne obiskuje šole, preko 50 milionov deklet je nepismenih, preko 50 milionov deklet je doživelo spolno nasilje. Število žensk, ki vsak dan bijejo boj za lastno in preživetje otrok zaradi vojn, lakote, naravnih katastrof ni znano, vemo le, da jih  je veliko. Teh stisk mater, žena, deklet ni možno opisati. 
    Ženske še vedno opravljamo  funkcijo matere, žene, gospodinje kot tudi zaposlene ženske. Včasih zato preprosto pregorimo v želji, da bi vse naloge opravile z odliko.  Vloga moškega v družini je v sedanjih družinah precej drugačna in partnerja si pogosto delita naloge. A o enakih kariernih  možnostih, napredovanju, plačilu in upoštevanju v družbi  tudi pri nas še ne moremo govoriti. Vedno več pa se dogaja tudi v smeri, da bi že pridobljene in uveljavljene pravice omejili ali celo ukinili. 
    A v Društvu upokojencev Dragomer-Lukovica na ta dan že več kot desetletje  dan obeležimo slavnostno in lepo. Peš se odpravimo iz Dragomerja čez Lukovico, Podplešivico in naprej do Notranjih Goric. Med hojo poklepetamo, se družimo med seboj in občudujemo lepote barja v teh prvih pomladnih dneh. Letos je bilo vreme izjemno lepo, spremljalo nas je sonce, ptičji ščebet in narava se je zaradi zvončkov, trobentic ter žafranov poigrala v prekrasnih barvah. Preleti divjih rac, bele čaplje in nešteto malih ptic, ki so jih preglasile glasne vrane, so pot naredili še lepšo in bolj prijetno. Nad Podplešivico so nas pozdravili konji, ki so se pasli v ogradi, govedo poleg je radovedno ogledovalo pohodnike. Preko štirideset nas je tokrat opravilo to pot, mnogi med nami so se peš tudi vračali iz Goric preko Žabnice na Lukovico ter nazaj v Dragomer. Seveda na poti ni manjkalo okrepčil in vrste sladic, ki so jih znova pripravile pridne udeleženke v domači kuhinji. Pica pri Pavletu je vselej dobra. Lastnik se sleherne udeleženke  spomni z rožico. Nič manj ne zaostajajo naši fantje z Jožetom in Štefanom na čelu, ki pripravita cvetje. Tone nam s harmoniko popestri druženje, pohodniki pa se prelevimo v pevce, ki sledijo zaigranim melodijam.  Naša Marija poskrbi, da se foto album pridno polni, predsednica pa razdeli naloge med svoje člane. Letos nam je prenesla tudi  voščilo župana. Vselej je luštno, vsako leto nas je več, pridružilo se nam je več Ložank  in vsako leto  jih veliko  sodeluje pri izvedbi praznovanja. Vsem iskrena hvala in naslednje leto naj  se znova srečamo.

    Dragica Krašovec

  • Marčevska čajanka DU Log

    Marčevska čajanka DU Log

    Predpustni in pustni čas je v nas prebudil željo, da pustno razigranost prenesemo tudi na našo marčevsko čajanko. V torek, 4. marca 2025, se je tako pustnega druženja udeležilo 31 članov. 
    Čeprav pustna preobleka ni bila obvezna, je večina članov svojo običajno podobo spremenila v zabavne in zanimive like. Ob sproščenem druženju in veselju smo se seznanili tudi z nekaj zanimivostmi o izvoru in pomenu pusta. Po podatkih iz »Slovenskega etnološkega leksikona« pust izvira iz predkrščanske dobe kot praznovanje slovesa od zime in prihoda pomladi ter zagotavljanja rodovitnosti. Po izročilu so ga praznovali že Rimljani, ki so v predpomladnem času organizirali praznike šemljenja. Čeprav je Cerkev v preteklosti pustovanju nasprotovala, so se zabave s preoblačenjem nadaljevale, številni karnevali pa so v času renesanse postali del tradicije pred 40-dnevnim postom.
    Pustni običaji se razlikujejo glede na pokrajino. V Sloveniji so se skozi stoletja razvili raznovrstni šemski liki, kot so: kurenti, laufarji, škoromati, mačkare, drežniški pustovi, vrbiške šjeme ter pustne živali (kamele, rusa, košuta, piceki), ki so še danes del pustnih karnevalov. Sprevodi in obhodi ohranjajo običaje, kot so pustno oranje in sejanje za dobro letino ter obredni ples za debelo repo in visok lan. Med najbolj znanimi pustnimi prireditvami pri nas so karnevali v Ptuju, Ribnici in Cerknici.
    Ne smemo pozabiti niti na pustne jedi, ki imajo na različnih območjih poseben pomen. Med značilnimi obrednimi jedmi so svinjska glava, repa, zelje, suho meso, žganci, flancati, ocvirkovka in krofi. Ponekod so še v prvi polovici 20. stoletja pusta simbolično pokopali ali sežgali, danes pa pustovanje predvsem povezuje in prinaša veselje.
    Sproščeno in veselo vzdušje je zaznamovalo tudi našo pustno čajanko, ki se je nadaljevala z rajanjem maškar. Še posebej so navdušili »nune« in »župnik«, ki je celo pripravil hudomušno pustno pridigo. »Hudičevke« so poskrbele za nagajivo vzdušje, »botra Pehta« nas je razveselila s svojimi »zdravilnimi kapljicami«. »Zima« je z zadnjo snežinko naredila prostor razigranim “cvetlicam”, med katerimi so se potikali tudi »klovni«, »hipiji«, »miška«, »ribič« in »gusarka«, z nami se je kulturno zabaval tudi »zapornik«. Dogajanje so pod drobnogled vzeli naši »civilni« obiskovalci, ki so se ob vsem skupaj očitno odlično zabavali.
    Ob čaju, kapljici rujnega, ocvirkovki in krofih ter ob odlični glasbi (za katero je spet poskrbel »župnik« Andrej) se je naše pustovanje zaključilo s pozitivnimi vtisi, ki nam bodo ostali v lepem spominu. Kdo ve, morda pa bo naslednje pustovanje še boljše …

    Damijana T.

  • Praznovanje mednarodnega dneva žena v organizaciji Društva dolanskih fantov in deklet

    Praznovanje mednarodnega dneva žena v organizaciji Društva dolanskih fantov in deklet

    Uvodni pozdrav je zbranim namenil predsednik društva Boštjan Zakrajšek, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen praznika: “Jutri praznujete 8. marec, dan žena. Ta praznik je skozi zgodovino povezan s pravicami žensk ter vašo borbo za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Vendar pa bistvo tega ni borba z nami, moškimi, temveč je pomembno sobivanje, sodelovanje in naše priznanje za vaš trud in delo. Tudi ob prihajajočem materinskem dnevu vam izrekamo iskrene čestitke – bodite ponosne na to, da vas je nekdo, ki je višji od nas navadnih ljudi, izbral za nosilke novih življenj.” 
    Zakrajšek je ob koncu nagovora vsem ženskam zaželel, da bi se počutile cenjene in spoštovane: “Zaradi tega vam ob vašem prazniku želimo, da bi se kot ženske dobro počutile, bile deležne dostojanstva in zahvale, saj z vami svet izgleda lepše in boljše. Še enkrat, najlepša hvala za vse.” 
    Posebno pozornost so člani društva namenili vsaki obiskovalki, saj je vsaka dama ob prihodu prejela vrtnico kot simbol spoštovanja in zahvale. 
    Za prijetno vzdušje sta poskrbela akustični duet Domen Čerin in Nejc Trček, ki sta z izbranim glasbenim programom dodatno obogatila večer. Člani moškega predstavništva društva, Gašper Čerin in Boštjan Zakrajšek, so skrbeli za postrežbo, poskrbljeno pa je bilo tudi za obilico hrane in pijače. 
    Druženje ob glasbi, dobri hrani in prijetni družbi se je nadaljevalo v pozne večerne ure, obiskovalke pa so se ob koncu dogodka zahvalile za lepo gesto in skrbno pripravljeno praznovanje. 
    Društvo dolanskih fantov in deklet je s toplim sprejemom in pozornostjo znova dokazalo, kako pomembno je spoštovanje in priznanje vlogi žensk v družbi, dogodek pa je bil čudovit uvod v praznovanje mednarodnega dneva žena.

    Domen Čerin

  • Pohod v snegu v sodelovanju s Planinskim društvom Horjul

    Pohod v snegu v sodelovanju s Planinskim društvom Horjul

    Ker nam je letošnja zima končno naklonila nekaj snega, ki je na veliko veselje otrok pobelil travnike in griče v okolici vrtca, smo se na hitro dogovorili, da v torek, 18. februarja, izvedemo pohod v snegu. Naš sedaj že stalni vodnik Bogdan Seliger iz Planinskega društva Horjul, ki je začrtal tudi to pot, je s pomočjo članov društva Nuše Janša, Mojce in Francija Vrhovec, popeljal otroke iz skupin Murnov, Čebel in Metuljev na prijetno ter ne preveč naporno turo po gričkih v bližnji okolici. 
    Pot se še ni dobro začela in otroke je močno zamikala malica, ki so jo nosili vsak v  svojem nahrbtniku. Res je, malica je bila slastna in mamice so otrokom pripravile krasne napitke, vendar ker smo bili tedaj šele na pločniku nasproti vrtca,  smo se dogovorili, da bomo prehodili vsaj še malo, preden se bomo usedli in pojedli. 
    Odpravili smo se čez Kucelj in gazili po tanki snežni odeji čez zgornjo Tičnico mimo Oblakovega griča na Staje. Tam smo imeli čas za malico, lakota je bila že huda in nahrbtniki tako težki. Ko smo se okrepčali, smo se na Stajah tudi malo poigrali in si ogledovali, ali ima gospod Janez spet kaj novega in zanimivega. Na Stajah nas vedno kaj prijetno preseneti. 
    Pot nazaj je vodila  čez Oblakov grič, kjer smo postali in uživali v čudovitem razgledu. Počasi smo se spustili dol po cesti, pri Bitencu pomahali gospe in gospodu Pav, ter čez travnik odkorakali nazaj v vrtec. 
    Planinski izlet je bil prijeten, vreme nam je bilo naklonjeno in z otroki smo uživali v dnevu, ki smo ga preživeli s planinci. Komaj čakamo, da vidimo, kam nas bodo  popeljali spomladi.

    Barbara Popit

  • V začetku leta potekajo občni zbori številnih društev

    V začetku leta potekajo občni zbori številnih društev

    V občini Dobrova – Polhov Gradec vse od začetka leta potekajo občni zbori društev. Občni zbor je najvišji organ društva, kjer člani pregledajo delo v preteklem letu, potrjujejo finančna poročila ter sprejemajo načrte in cilje za naprej. Občina se zaveda pomembnosti društev, saj s svojim delovanjem krepijo skupnost, spodbujajo sodelovanje in povezanost med občani ter ohranjajo kulturno in naravno dediščino. Na različnih področjih – od športa, turizma in kulture do gasilstva ter drugih prostovoljskih dejavnosti – društva aktivno prispevajo k boljši kakovosti življenja v občini. Občnih zborov se po svojih zmožnostih udeležijo tudi s strani vodstva občine in krajevnih skupnosti, kjer je priložnost za srečanje, izmenjavo načrtov, predvsem pa za podporo in izraz spoštovanja do prostovoljskega dela.
    Občina Dobrova – Polhov Gradec je ponosna na 48 društev, v katera je vključenih več kot 1500 občanov. V zadnjih dveh letih je občina, na podlagi dobrega in aktivnega dela naših društev, prejela naziv Prostovoljstvu prijazna občina zaradi prizadevanj za ustvarjanje spodbudnih pogojev za prostovoljce, vrednotenja njihovega dela in vključevanja prostovoljstva v razvojne strategije. 
    Vsem članom in prostovoljcem, ki s svojim trudom in predanostjo bogatijo občino, gre iskrena zahvala za njihov prispevek.

    Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • Sončki po Aškerčevi poti

    Sončki po Aškerčevi poti

    Sončki smo se tokrat odpravili v Posavsko hribovje, ki zajema vzhodni del Predalpskega hribovja ob reki Savi v osrednji in vzhodni Sloveniji. Naš pohod je potekal po Aškerčevi poti, ki se začne v Zidanem mostu (v obratni smeri  v Rimskih Toplicah).

    Pohod po Aškerčevi poti smo pričeli na železniški postaji Zidani Most

    Pot je poimenovana po največjem slovenskem pesniku balad in romanc Antonu Aškercu in poteka skozi kraje, ki so najtesneje povezani s pesnikovim otroštvom in odraščanjem. Naselja in zaselki, skozi katera je speljana, ponujajo različne zgodbe iz zgodovine, nas pa so še posebej pritegnili okolica ob poti, razgledi, ki so se občasno odpirali, ter nekaj zanimivih zgradb. Vsako leto 10. junija ob obletnici pesnikove smrti, Kulturno društvo Anton Aškerc iz Laškega  organizira pohod po tej poti kot kulturno-pohodniško prireditev.

    Na začetku poti  kmalu iz Zidanega Mosta nas je na strmem in dokaj prepadnem delu presenetil gams, ki  pa se je splašil in hitro skril našim očem. V Širju, ki leži na precej prostrani izravnavi nad Zidanim Mostom, smo naleteli na lepe travnike, občudovali cerkev Brezmadežnega Marijinega spočetja, zgrajene 1747 in kasneje prezidane, ter zanimivo graščino, ki je bila prvotno last širjske gospode in prehajala kasneje v last različnih, tudi neplemenitih lastnikov.

    Širje – kako primerno ime za vas nad ozko sotesko Save

    V nadaljevanju nas je pot vodila navzgor, pa spet navzdol skozi zaselke Brezno, Veliko Širje, Straže, Lukovica. Na naši desni strani nas je na nasprotnem bregu reke Savinje pozdravljalo Visoko Kozje, ki s strmimi pobočji pada proti Savinji. Upravičeno vliva spoštovanje. Na naši levi strani pa je prav tako proti nebu kipelo jugovzhodno pobočje Kopitnika, ki v tem delu s prepadnimi stenami poskrbi za gorsko vzdušje.

    Skalnato pobočje Kopitnika nad desnim bregom Savinje

    Nam na srečo ni bilo treba zagristi v strmine, hodili smo po delno asfaltirani, delno makadamski in na nekaterih delih celo kolovozni Aškerčevi poti, lepo označeni s stebrički in napisi. Na vsake toliko časa je zanimiv trikotni znak ponujal pogled na posamezne vrhove in točke.

    V zadnjem delu poti, ki se izpod Stražnika spusti proti Senožetim, smo se po strmi asfaltirani poti spuščali proti Rimskim Toplicam. Spotoma smo obiskali še Aškerčevo domačijo, kjer nam je Sonja prebrala še dve Aškerčevi baladi in s tem dopolnila nabor pesmi, že prebranih na avtobusu, s katerimi je obogatila kulturni značaj našega tokratnega pohoda.

    Rojstna hiša pesnika Antona Aškerca v Senožetah nad Rimskimi Toplicami

    Zanimivo doživetje, malce drugačno od naših običajnih pohodov!

    Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

    GPS zapis: Srečko Kenk