Kategorija: Društva

DUDL se je tokrat z vlakom odpravil na Ptuj, v naše najstarejše mesto, ki je ljudem najbolj poznano po kurentih ali korantih, kot jim še pravijo.
Potovanje je kar dolgo. Četudi se odločite za mednarodni vlak, boste v Pragerskem verjetno morali presesti na lokalnega, ki vas zapelje na obrobje tega mesta. Do osrednjega trga se boste sprehodili malo naokrog, tja do Drave, kjer je prekrasen razgled na mesto in grad nad njim. Kulturne znamenitosti smo si ogledali na enem od prejšnjih izletov, tokrat smo  obiskali Kurentovo hišo in si pobližje ogledali to etnografsko posebnost.
Kakšnega izvora je kurent, morda poganskega, slovanskega, grškega ali še kako drugačnega ne vemo. Vemo pa, da vsako leto od svečnice do pepelnice opravljajo kurenti  pohode po mestih in vaseh in preganjajo zimo.  Poznamo  dve vrsti, vsaj pri nas, pernatega  kurenta in rogatega kurenta, po območjih je zanje značilno Ptujsko in Dravsko polje. Obvezna oprema vsakega koranta je kožuh, običajno iz ovčje kože,  kurentova kapa in 5 zvoncev, ki simbolizirajo pet letnih časov, poleg zime, pomladi, poletja in jeseni še čas fašenka ( pustovanja) ter  ježevko.
Včasih so  bile na palici prave ježice, ki so povzročale nemalo poškodb, danes so prilagojene tako, da niso nevarne pri bližnjem srečanju. Ob obisku domov so domačini za udeležence skupine od 15 – do 20 članov pripravili hrano in pijačo, dekleta so podarjale robčke. Kurenti spadajo pod Unicefovo zaščito, če pa vas o njih zanima še kaj več, si le privoščite obisk Kurentove hiše. Po ogledu kratkega filma so razstavljene maske in z sodobno digitalno opremo tudi vse posebnosti, praznovanja in prireditve, na katerih sodelujejo.
Kurent v lokalnem okolju pomeni mnogo več kot le pustno šemo. Prebivalci se zavedajo, da ta dediščina, ki traja najmanj 400 let, lahko pa mnogo več, ni le preostanek poganske narave , temveč tradicija pozna mnogo modrosti, ki lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti ne le našega življenja, temveč vsega bivajočega. Vsaj tako je zapisal doc. Dr. Štefan Čelan. Ker je pripravil celovito predstavitev kurentovanja v knjižici, ki jo je izdala Zveza društev kurentov, mu moramo zaupati in verjeti. Brezplačno jo boste lahko dobili ob priliki obiska te hiše.
Mi smo si po ogledu te etnografske dediščine privoščili kosilo v gostišču poleg in se potem podali še na obisk Piramide. Še ena od posebnosti, ki jo v svoji bogati ponudbi ponuja Ptuj.
To je klub, recimo disco iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, v katerem je mogoče obujati spomine na naša mladostna leta in preživet čas v disko klubih. Vinilke, glasba iz tistega obdobja, prostor, ki spominja na nek drug čas, ki ga je lastnik uredil skladno z možnostmi in veliko potrpežljivosti, smislom za estetiko in veliko ljubezni do vsega, kar nam je takratni čas omogočal. Udeleženke so se preizkusile v karaokah, morda bi med njimi opazili Tino Turner, Elvisa, našega Ota, Majdo Sepe ali Marjano Držaj. Glasba ni izgubila na priljubljenosti, le zapeljala nas je nekaj desetletij v preteklost.
Dan nabit z novimi vtisi je minil v prijetnem vzdušju in pot nazaj v Ljubljano, seveda z vlakom, je minila prej, kot na poti na Ptuj. Drugače je bilo, veselo in težko ponovljivo.

Dragica Krašovec

V okviru občinskega praznika občine Log Dragomer je naša Ivica Vidmar organizirala pohod po poti vodnih virov v Dragomerju. Tokrat smo se pohoda udeležili tudi udeleženci študijskega krožka, ki smo na tečaju pridobivali razna računalniška znanja. Med drugim smo  označili vodno pot v Tišljarjevo grapo. Cilj krožka »Po  poteh vodnih virov v Dragomerju s sodobno tehnologijo« je bil raziskati in označiti lokalne vodne vire ter ozaveščati o njihovem pomenu.
Pot je krožna, dolga 3,75 m, z izhodiščem pri Domu krajanov Dragomer. Obiskovalci na poti spoznajo različna vodna zajetja in naravne značilnosti območja. Na ključne točke smo postavili informativne table z QR kodami, ki omogočajo dostop do dodatnih informacij. Več podrobnosti je na voljo na uradni spletni strani  https://dudl.si/pot/tislarjeva-grapa/
Študijski krožek pod okriljem DU DL  je vodil mentor Franci Lajovic, ki je prvi del tečaja zaključil z besedami: »Ponosen sem na vse člane ŠK, saj smo skupaj odkrivali tehnologije, ki so nujno potrebne za življenje v tehnološko bogati družbi in za nas niso več » bavbav« : uporaba umetne inteligence, javni dostop podatkov, elektronski podpis, QR kode, uporaba storitev v oblaku, spletni zemljevidi in spletne strani in še in še….bravo ekipa!«
V naše vrste vabimo vse znanja željne člane, da se nam pridružijo ob sredah v našem kotičku od 8 h – 10 h. S seboj prinesite samo računalnik, »okno in  vrata« v svet nam na široko odpira naš mentor.

Inka Zdravković

17. – 23. maj  – V zgodnjih jutranjih urah smo se člani Društva upokojencev Dobrova z udobnim avtobusom odpravili do hrvaške meje, do Jadranske obale, mimo Splita in Neuma v Dubrovnik. Prvi daljši postanek smo imeli za ogled starega mestnega jedra, po ogledu smo  nadaljevali potovanje mimo Cavtata v Črno goro, kjer smo imeli večerjo in nočitev. Naslednji dan smo se po zajtrku z avtobusom odpeljali v Cetinje.Vožnjo smo nadaljevali  na Lovčen, kjer na 1657 metrov visokem Jezerskem vrhu stoji veličasten Njegošev mavzolej, po ogledu smo se  odpeljali skozi Njegošev rojstni kraj, vasico Njeguši, do zaliva Boke Kotorske, od tam dalje pa povratek v Budvo. Tretji dan je vožnja potekala prelepi obalni cesti mimo Sv. Štefana do Virpazarja in Podgorice ter čez mejni prehod v Albanijo, nato pa mimo Skadra v staro prestolnico Kruje. Popoldne prevoz v obmorsko letovišče Drač. Četrti dan smo se odpravili v prestolnico Tirano. Na prostranem trgu stoji konjeniški spomenik narodnega junaka Skenderberga. Spremljali so nas brezobličnimi in dokaj nezanimivimi bunkerji, mimo Elbasana proti Ohridskemu jezeru; čez mejni prehod v Makedonijo, mimo Struge v Ohrid. V Ohridu smo si ogledali stare znamenitosti  okrašene z prelepimi ikonostasi in bizantinskimi freskami ter vzpon na mogočno Samuelovo trdnjavo nad mestom. Popoldne vožnja ob Ohridskem jezeru do Sv. Nauma, kjer smo opravili ogled starodavnega samostana z dragocenim ikonostasom in sprehod po prelepi samostanski okolici.Po zgodnjem zajtrku je potekala vožnja mimo Kičeva in Tetova v Skopje. Zadnji dan smo imeli ogled srbske prestolnice, v popoldanskih urah smo se odpravili proti domu. Vožnja po avtocesti, skozi Hrvaško, mimo Zagreba v Slovenijo je potekala varno, saj sta nas voznika Rok in Zdravko ves čas razvajala  in skrbela, da smo se varno v poznih večernih urah vrnili domov.

Letošnje leto je za Čebelarsko društvo Borovnica praznično leto. Samo društvo praznuje 120 let delovanja, kar bomo obeležili z več dogodki. A o tem več v kakšni drugi številki. 
Društvo smo predvsem ljudje, ki to društvo sestavljamo, gradimo in plemenitimo. Na naših rednih srečanjih, ki jih imamo skoraj vsak prvi torek v mesecu, se večkrat znamo tudi poveseliti, ko kakšen član »prizna« svojo povišico v letih. Posebno slavnostno je takrat, ko gre za okroglo obletnico. Zato smo tokratni prvi torek obeležili nekoliko drugače. V pražnjeuniforme oblečeni smo se odpravili k našemu Tonetu Lenarčiču na grič. Ravno dan pred tem je dopolnil 90. rojstni dan. 
Ob našem petju Slakovega Čebelarja, se mu je na obrazu narisal nasmeh. »Tega lepega presenečenja, pa še dolgo ne bom pozabil«, je dejal. Nazdravili smo njegovim letom in dolgemu čebelarskemu stažu. Čebelar je namreč dolgo, vse od leta 1984. Mnogi čebelarji mu zavidamo čebelarsko strateško pozicijo čebelnjaka. Je kot kralj na Betajnovi, le da v Laščah. Spomnimo, da je preletna razdalje čebele približno tri kilometre. In vse čebele, bodisi tvoje ali moje, društvene ali nedruštvene, znotraj tega radija tvorijo en velik čebelnjak. Tudi zaradi te pozitivne okoliščine – poenotene čebelarske prakse – je bil Tone – in je še – vedno uspešen čebelar. In aktiven član! Vrsto let je bil tudi član Nadzornega odbora društva. 
Enotni smo si bili, da teh 90 let kar dobro skriva, saj nas je s svojimi prigodami dodobra nasmejal. Prav tako vzdržuje dvomestno številko družin v svojem čebelnjaku, kar marsikateremu mlajšemu večkrat ne uspeva. Tudi mi vam želimo, dragi Tone, da bi v vašem čebelnjaku in srcu še dolgo medilo ter rojilo. 
Bog vas živi in s čebelarskim: Naj medi!

V mojem srcu je nemir na jesenski ta večer.
Tiho stopim sam čez prag,
grem v moj stari čebelnjak.

Kako lepo mi zašumijo, kako lepo mi zadišijo,
a v srcu mi spomin na mlade dni budijo.
Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice.
Pozabi vas nikdar ta stari čebelar.

Lojze Slak

Za ČD Borovnica Janez Mevec

Letošnje študijsko leto smo v DVIG-u nadaljevali s ŠK Mi in podnebne spremembe, v katerem raziskujemo, kako lahko vsak sam/družina/soseska spremenimo način življenja v naši skupnosti  zato, da bi  prispevali h kakovostni  prehranski samooskrbi v času podnebnih sprememb. Naravne danosti v našem okolju nam to omogočajo. Ogledali smo si kar nekaj primerov dobrih praks, prebrali predstavitve ali spremljali video predavanja o primerih dobrih praks. Bralci Našega časopisa, ki spremljate  delo naše univerze za tretje življenjsko obdobje (na kratko U3), že poznate, kako poteka učenje v ŠK:  člani si ob podpori mentorice z licenco (Nika Gams) postavimo izobraževalne in akcijske cilje. S prvimi si člani ŠK določimo, kaj se želimo naučiti. Učimo se s študijem literature in z ogledi dobrih praks. 
V maju 2025 smo obiskali Učni poligon za samooskrbo Dole pri Poljčanah. Na posestvu nas je sprejela prof. ddr. Ana Vovk, ustanoviteljica Učnega poligona, ki je nagrajen z nacionalno nagrado za drugo najboljšo učno pot v Sloveniji. Ana Vovk je vodilna slovenska strokovnjakinja na področju permakulture. Osnovno načelo permakulture, ki nam ga je povedala, je naslednje: »Z gojenjem rastlin zemljo bogatimo in ne izčrpavamo.« In nato nas je popeljala po svojem posestvu, takoj smo razumeli to načelo. 
Vso zelenjavo goji na različnih vrstah gred, na visokih gredah, kot jih poznamo mi, na gomilah (širokih 1,2 m dolgih do 10 m), na gredah na strmih pobočjih in na ogljikovih  gredah. Vse grede so narejene z vsakoletnim nalaganjem biomase in to pomeni, da zemljo bogatimo. 
Travnato površino očisti tako, da postriže travo in plevel ter odstrani kamenje, večje od jajca. 
Sestava gomile: na očiščeno površino položi lepenko (ta zaduši korenine, trave in plevel), nato nalaga biomaso po tem vrstnem redu: suho listje in nezrel kompost; seno, slamo; kuhinjske odpadke; sveži gnoj; sveža trava, zrel kompost. 
Podobno so narejene ogljikove grede, s to razliko, da bager izkoplje zemljo cca 20 cm globoko, v to položi debla ali veje dreves, jih zagrne z odrinjeno zemljo in naloži biomaso. Na domačem vrtu si lahko to poenostavimo in si naredimo gredo, visoko cca 30 cm: karton (dobro zmočimo, ne sme biti lepljen), nezrel kompost (cca 10 cm); sekanci; zemlja, stari gnoj. 
Za postavitev gred potrebuje veliko rodovitne zemlje. Sama jo prideluje na svojem posestvu iz ilovice (spodnja plast – mrtva zemlja), demonstrirala nam je, kako: ilovico izkoplje, posuje s kremenčevo gradbeno mivko in pokrije z zastirko. Zelo hitro se ilovica spremeni v rahlo prst. 
Vsi nasadiso na debelo pokriti z zastirko iz slame, suhe trave, ki jo kosi sama s kosilnicami, in iz suhega listja. 
Ana sama sadi in pobira pridelke. Zato so vsi njeni nasadi narejeni tako, da ne potrebujejo ne zalivanja ne rahljanja. »Preprosto nimam časa za to,« nam je povedala. Ne pozabimo, da je redna profesorica, predava na štirih fakultetah v Sloveniji in v tujini, vodi mednarodne projekte, je ustanoviteljica Mednarodnega centra za ekoremediacije ter Inštituta za promocijo varstva okolja.
Na posestvu ima urejena tudi trajnostna bivališča, dve leseni bivalni hiši, predavalnico in mongolsko hišo (jurta). Vse izjemno lepo opremljeno in prijetno za bivanje, druženje in študij. 
Tudi energetsko točko je odkrila, ki jo pa še urejuje. Sama sem si doma naredila po poenostavljeni varianti tri mini gredice: krasno mi rastejo krompir, nizek fižol in cvetača.

Olga Drofenik, članica ŠK

»Učim se, ker sem radoveden/dna, da širim obzorja, da sem čim bolj v stiku s časom in s stalnimi spremembami ter z dobro mislečimi ljudmi.« 

22. maja 2025 smo se v La Palli zbrali študentje in mentorji  v študijskem letu 2024/2025. Zbralo se nas je 35. Srečanje je bilo delovno. Vsaka študijska skupina v celoletnih programih (potekajo od oktobra do maja) se je predstavila na svoj način:  nastarejši študijski skupini (delujeta vse od leta 2012, ko še nismo bili samostojna U3), sta predstavili dosežke večletnega učenja: študent angleščine, Miha, izobraževalna popotovanja po Angliji, Škotski in Irski, ki so jih študentje v angleščini opisali v 3 knjižicah, mentorica bralnega krožka Alenka Logar Pleško pa bogato bero prebranih slovenskih avtorjev, študijskih literarnih ekskurzij in srečanj s pisatelji. Alenka posebej ceni, da smo študentje spoznali veliko slovenskih avtorjev s Tržaškega in avstrijske Koroške, ki  so v osrednji Sloveniji največkrat nepoznani. 
Študentje ruščine in naravna govorka, mentorica Alla, so zapeli dve ruski pesmi, segli sta nam do srca, študentka francoščine Nika  je zrecetirala francosko pesem, študentka italijanščine, Dragica, je izpovedala svoja občutja  pri učenju. Povedala je, da je učenje za začetnike sicer težko, a jim uspeva stopati v korak s tistimi, ki so prišli v skupino že z osnovnim znanjem jezika. Študentje španščine so za predstavitev nagovorili svojo mentorico, naravno govorko Anny, da je zapela ganljivo špansko pesem. Študentka Olga je predstavila dosežke dveh ŠK, Podnebne spremembe in mi ter Enajsto šolo s filmom. Člani ŠK smo nad obravnavanimi temami v obeh ŠK navdušeni. (Vse knjižice ter poročila bralnega in študijskih krožkov si lahko ogledate na naši domači strani iold.si). 
V nadaljevanju so študentje in mentorji odgovarjali na vprašanja o tem, kaj jim pomeni učenje – zanje osebno, za družino in za skupnost. Odgovarjali so na tri vprašanja. 

Zakaj se učim
Kako moje učenje vpliva na mojo družino, prijatelje
Kako z novimi spoznanji vplivam na življenje v skupnosti

Na vprašanja je odgovorilo 20 študentov (od tega 14 študentk) in 5 mentorjev. Odgovori na vprašanje Zakaj se učim so takšni, kot bi jih prebrali v kakšnem političnem ali strokovnem dokumentu o izobraževanju odraslih.  V misel »Ker sem radoveden/dna, da širim obzorja, da sem čim bolj v stiku s časom in s stalnimi spremembami ter z dobro mislečimi ljudmi«, lahko strnem večino odgovorov.  Študentke so poudarile še ohranjanje miselnih sposobnosti. Tudi pri mentorjih prevladuje radovednost, dodali so še veselje do učenja. 
Odgovori na drugo vprašanje Kako moje učenje vpliva na mojo družino in prijatelje se  med študenti in študentkami razlikujejo, študentje  poudarjajo lastni osebni razvoj (več znanja in pozitiven odnos do učenja), kar vpliva na odnose v družini, še bolj pa na odnose med prijatelji. Medtem pa študentke poudarjajo večjo širino razmišljanja, kar omogoča vključenost v skupnost, poudarile pa su tudi to, da s svojim učenjem dajejo pozitivni zgled otrokom in vnukom. Udeležba v učnih programih pa pomeni tudi odsotnost od doma, kar je včasih težko. Mentorji menijo, da učenje prinaša  boljše razumevanje in večjo strpnost v  odnosih in priložnost deljenja znanja. Želeli pa bi si tudi večji vpliv učenja, kot ga ima sedaj. Med odgovori je samo 2 x izraženo mnenje, da nima posebnega vpliva.  
Odgovori na tretje vprašanje Kako z novimi spoznanji vplivam na življenje v skupnosti študentje poudarjajo širjenje prijateljstva in navajajo tudi konkreni primer (letni kino). Odgovori študentk pa dejansko kažejo na to, da se slogan Občina Log – Dragomer, učeča se skupnost uresničuje: učenje v skupnosti se širi, povečuje se aktivnost študentov v okolju, druženje in spoznavanje krajanov. Tudi osebna rast študentov posredno vpliva na življenje v skupnosti, menijo študentke. Mentorji pravijo, da vpliva korak za korakom, večja razgledanost, poznavanje kulture drugih in drugačnih prinaša lažje bivanje z ljudmi, ki razmišljajo drugače. Tudi tukaj sta le dva odgovora, da ne vpliva.

Olga Drofenik, Društvo DVIG

Čeprav je bila pomlad bolj v znamenju dežnikov, smo v DU Polhov Gradec poskrbeli tudi za sončne in lepe trenutke. 
Balinarska sekcija pod vodstvom Janeza Založnik je pridno trenirala vso zimo in igrala v zimski ligi. V zimski ligi smo dosegli 2. mesto. Treningi in tekme so bile v ŠD Zarja, v Ljubljani. S pomladnimi dnevi smo pričeli trenirati na domačem igrišču in pričeli so se tudi medobčinski turnirji. Ženska ekipa se je udeležila tudi meddržavnega turnirja v Lovranu – Opatija. Tako ženska kot moška ekipa je pričela turnirje uspešno in se vračala domov z dobro uvrstitvijo. 
Udeležili smo se tudi tekmovanja v balinanju na Pokrajinskih športnih igrah Osrednjeslovenske PZDU 2025, ki so potekale pri ŠD Zarja, Linhartova 47, Ljubljana. Moška ekipa je osvojila 1. mesto. Postali so prvaki OPZDU. S to uvrstitvijo so prejeli vstopnico na državnem tekmovanju. Tudi ženska ekipa je imela tekmo v Osrednjeslovenski PZDU. Osvojila je tretje mesto.
Izletništvo – predsednica komisije za izlete Ivica Malovrh je popeljala člane v mesecu maju proti morju, prav do Fažane. Tam smo se pa vkrcali na ladjico, ki nas je popeljala na Brione. Prav Brioni so bili naš cilj. S seboj smo pa prinesli tudi harmoniko in klarinet. Franci in Štefan sta nas ob obali razveselila s svojima instrumentoma. Vsi udeleženci so bili navdušeni nad izletom.
Komisija za socialno skrbstvo pod vodstvom Jožeta Bizjan je opravila predvelikonočne obiske bolnih in ostarelih članov na domu in domovih za starejše občane. Obiskali so tudi vse jubilante.
Sekcija za pohodništvo in telovadbo je vse aktivnosti izvajala po planiranem spomladanskem delu za leto 2025. Vodja pohodnikov Anica Peklaj pa vabi še nove člane, da se pridružijo njihovi skupini za prečudovite pohode. Telovadba poteka enkrat tedensko (petek ) pri Bambiju. Tudi vodja telovadcev Milena Pustovrh vabi še nove člane, da se jim pridružijo.
Potopis po Afriki smo imeli 16. 6. 2025 na Lokaciji AP Polhov Gradec. V besedi in sliki sta nas popeljala po Kongu, Ugandi in Ruandi naša člana, popotnika Biserka in Tone Pogačar.

Cecilija Jarc

V torek, 27. maja, smo se člani Društva upokojencev Log odpravili na nepozaben izlet, ki je bil v znamenju vode – dragocene dobrine, ki jo v zadnjem času skozi študijski krožek »Promovirajmo vodna zajetja na Logu« spoznavamo z različnih vidikov – tudi s pomočjo računalnika. Prijavilo se nas je kar 55, kolikor jih avtobus tudi sprejme – zanimanje je bilo še večje – očitno nas voda resnično povezuje.
Prvi postanek smo imeli na prelazu Črnivec, kjer smo ob kavi izvedeli, da imajo prav tam svojo polnilnico vode. Njihova »Voda 902«, poimenovana po nadmorski višini izvira, se ponaša z izjemno čistostjo in jo tržijo po vsem svetu. Mi smo dobili plastenko vode za sabo.
Na Črnivcu se nam je pridružil g. Ivan Fale, naš vodič po Zadrečki dolini, ki resda nima uradne licence za vodenje, imel pa je neizmerno zalogo lokalnih zgodb. Približal nam je naravne in kulturne posebnosti krajev, ki smo jih obiskali. Med vožnjo po dolini nam je razkrival zgodbe o ljudeh, gorah ter gozdovih, predvsem pa o vodah – rdeči niti našega izleta.
Sledil je obisk Gornjega Grada, kjer nas je sprejela vodička Sara. Popeljala nas je v katedralo, ki nas je navdušila s svojo veličino in zgodovinskim pomenom.
Ogled je dodatno obogatil g. Zdenko Purnat, direktor občinske uprave, ki nam je iz prve roke opisal, kako je občino Gornji Grad avgusta 2023 prizadela huda vodna ujma. Začelo se je v četrtek 3.8.2023 pozno večer, ko so jih zajele obilne padavine, zaradi katerih so začele reke neverjetno hitro naraščati, na tem območju je padlo preko 250 mm/m2. Reka Dreta in njeni pritoki so se začeli izredno hitro dvigovati, v okoliških zaselkih so manjši hudourniki prestopili bregove, vode so se začele razlivati in začeli so se vrstiti pozivi za pomoč, kajti sprožilo se je veliko plazov, ceste so postale neprevozne in pomoč je bila otežena, zmanjkalo je tudi elektrike.
Povedal je pretresljivo zgodbo zakoncev, ki sta hišo kupila v Gornjem Gradu leta 2000 in jo temeljito obnovila. Kdaj se je začela drama? Sprva ni kazalo, da bo hudo. Poslušala sta poročila, povedali so, da bodo reke naraščale, a gospoda ni preveč skrbelo, saj se je Dreta že večkrat dvignila, vendar nikoli kritično. Avto je izpred hiše umaknil šele ob 4. uri zjutraj, ko je zatulila sirena. Takrat je bila voda meter pod hišnim pragom; ko se je čez pet minut vrnil, je že pljuskala čezenj in je še kar naraščala. Vedno višja je bila, on pa jo je z vrati poskušal zadržati. Nista poskrbela za lastno varnost, ko je začela voda dreti v hišo, poskušala sta rešiti lastnino! Žena je odšla po tram, da bi podprla vrata, morda je za iskanje potrebovala minutko, lahko tudi dve, a ko se je vrnila, on vrat ni mogel več zadržati. Nemočno je opazoval, kako je ženo val odplaknil kot list. Nekaj časa je bila pod vodo in nekaj časa nad njo in to v kuhinji, vsaj osem metrov stran. Skrbi, ker se ni javila takoj, ko jo je poklical, se ne da opisati. Zdelo se mu je, da je trajalo celo večnost, preden se je oglasila. V vodi do pasu in čez se je začel prebijati po hodniku proti njej in ko sta si kočno le podala roke, sta opustila misel na reševanje hiše, povzpela sta se v prvo nadstropje ter iz dnevne sobe s strahom opazovala, kako se voda dviguje po stopnicah. Na srečo se je ustavila štiri stopnice prej, preden bi zalila prvo nadstropje. Ostala sva živa, sta si oddahnila.
V bližnji Gostilni pri Jošku nam je naš vodič Ivan pripravil prav posebno presenečenje – predstavil nam je življenjsko pot zlatega paraolimpijca Frančka Tirška – Nanija. Ogledali smo si njegove olimpijske medalje in pokale, žal pa se z njim osebno nismo mogli srečati, saj je bil v času našega obiska na rehabilitaciji.
Sledilo je okusno kosilo v športnem centru Prodnik ob reki Savinji, kjer smo si oddahnili in uživali ob dobri hrani ter v sproščenem klepetu. A izleta še ni bilo konec – za konec nas je čakal še ogled gradu Žovnek, mogočne utrdbe z bogato zgodovino. Vzpon do gradu je bil za nekatere udeležence precej naporen, a nas je rešila vodička Pavlina, ki je s svojim avtomobilom priskočila na pomoč tistim, ki jim je bil teren prestrm. Z veliko zagnanostjo nam je predstavila zgodovino gradu in Žolneških graščakov, ter vzpon in zaton Celjskih grofov – za nekatere morda celo nekoliko preveč podrobno, a vsekakor s strastjo, ki jo je bilo čutiti v vsakem stavku.
Izlet je bil več kot le sprostitev – bil je priložnost za izmenjavo znanja, pogovor in smeh. Povezali smo teorijo s prakso in s tem še poglobili razumevanje pomena vodnih virov, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne.

Irena L.