Kategorija: Društva

  • Pregled dela planinskega društva v minulem letu

    Pregled dela planinskega društva v minulem letu

    V začetku marca smo se planinci Planinskega društva Vrhnika srečali na občnem zboru.

    Pregledali smo poslovanje v letu 2024 in se seznanili z načrti za leto 2025. Po uvodnem pozdravu predsednika društva, Tomaža Stržinarja, smo z eno minutnim molkom počastili spomin na naše preminule člane. Do sklepčnosti občnega zbora pa so se nam mlade planinke in planinec predstavili s kulturnim programom.

    Sledila je podelitev priznanj v akciji Mladi planinec za leto 2024. Priznanja je podelil načelnik Mladinskega odseka, Martin Jeraj.

    Bronasti znak Mladi planinec so prejeli Gašper Cunder, Tjaša Jesenko, Tisa Kumše Kržič, Patricija Lukan, Samo Rihar in Valentin Sinko Taufer. Srebrni znak Mladi planinec so prejeli Ludvik Jesenovec, Kajetan Kunstelj, Ajša Pajnič Toplišek, Kaja Rihar, Drejc Senjur in  Lara Toplišek.

    Po izvolitvi organov občnega zbora, kateremu je predsedovala Jana Fabjan, je sledilo poročilo predsednika društva, Tomaža Stržinarja.

    V letu 2024 je društvo imelo 607 članov, prostovoljci so opravili 3400 ur. 

    Sledilo je poročilo načelnikov Gospodarskega, Markacijskega, Mladinskega, Vodniškega odseka in Odseka varuhov gorske narave. Svoje delo so predstavile planinske skupine Barjani, Cekinčki, Lintverni, Sončki, Triglavke, Veseli triglavci in Zimzeleni. Poročila oziroma vtise odsekov in skupin iz pohodov, vsak mesec spremljate v Našem časopisu in na društveni spletni strani.

    Vodniki Planinskega društva Vrhnika so v lanskem letu sodelovali pri izvedbi, organizaciji in vodenju pohodov in taborov. Vodili so 98 enodnevnih pohodov, 1 dvodnevni pohod, 5 večdnevnih pohodov, sodelovali v 1 letnem taboru in 1 zimskem taboru. Vse skupaj so vodili 2801 planinca. V preteklem letu je bilo na društvu 19 vodnikov. Opravili so en tečaj za pridobitev naziva strokovni delavec 1. stopnje, en tečaj za pridobitev naziva strokovni delavec 2. stopnje, en turno smučarski tečaj, en tečaj za vodenje zelo zahtevnih tur in pet izpopolnjevanj.

    Markacisti so na 14 akcijah urejali planinske poti, Gospodarski odsek pa izvedel delovne akcije na Planini.

    Jana Fabjan je predstavila finančno poročilo in poročilo Nadzornega odbora.

    V letu 2025 bodo vodniki in ostali prostovoljci skrbeli za dobro počutje članov, organizirali pohode, tečaje, predavanja in srečanja. Mladinski odsek bo organiziral 61. planinski tabor. Sodelovali bodo v skupnih akcijah v organizaciji MDO Notranjske. Društvo bo aktivno v Športni zvezi Vrhnika, sodelovalo bo z ZIC Vrhnika, Civilno zaščito in vsemi sorodnimi društvi in organizacijami. Vse akcije bodo objavljene na spletni strani PD Vrhnika in na Razobešenih plakatih. Sledil je pozdrav gostov.

    Dokaz, da smo bili v letu 2024 pridni, je podelitev društvenih priznanj in priznanj Planinske zveze Slovenije. Diplomo PD Vrhnika je prejela Danijela Kos, Bronasti znak PD Vrhnika pa Metka Krašovec. Srebrni častni znak Planinske zveze Slovenije so prejeli Elica Brelih, Franci Hlebec, Boštjan Ravnik in Jože Školc, Zlati častni znak PZS pa Mateja Mohar in Andrej Stržinar.

    V decembru 2024 je potekala v Novem Mestu slavnostna podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije, kjer je naš dolgoletni član, Janez Petrič, prejel spominsko plaketo Planinske zveze Slovenije.

    Ob koncu se zahvaljujemo OŠ Ivana Cankarja, ki nam je odstopila prostor za izvedbo občnega zbora. Zahvaljujemo se tudi ekipi s koče na Planini, ki so poskrbeli za pogostitev.

    Polona Verbič, foto: GT

  • Pustna povorka po vasi

    Pustna povorka po vasi

    Kot je v naši krajevni skupnosti v navadi že nekaj desetletij, je na pustni torek KUD Drenov Grič – Lesno Brdo priredil otroško pustovanje. Pred leti je to večinoma potekalo v dvorani gasilskega doma, kjer so bile med splošnim rajanjem ob glasbi organizirane različne igre. Zaradi pandemije smo maškarado preselili na prosto, in ker se je to super obneslo, zdaj nadaljujemo na tak način.

    Tako so se tudi letos maškare popoldan okrog štirih začele zbirati v krajevnem športnem parku, od koder je pustna povorka krenila po vasi in preganjala zimo, pri čemer ji je pomagalo tudi sonce, ki je ta dan sijalo že s prav pomladansko toploto. Na začetku kolone je igrala harmonika, maškare pa so sledile in so piskale in trobile in cingljale. Na postojanki med potjo so se odžejale in posladkale s čokoladicami in bombončki, na koncu so jih čakali še sadni sokovi in seveda krofi, brez katerih za pusta ne gre. Pustna zabava ob glasbi in igrah je na igrišču trajala vse do teme.

    Hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in izvedbi!
    Slike so prispevali Barbara, Vesna in Jure.

  • Čajanka DU Log

    Čajanka DU Log

    Naša prva čajanka v tem letu se je zgodila v mesecu kulture, katerega posebej  obeležuje Slovenski kulturni praznik 8. februarja. Zaradi občinske proslave,  posvečene temu prazniku, smo naše srečanje izvedli teden dni kasneje, v sredo 12. februarja 2025, ko se je vabilu odzvalo 17 članov. 
    Času primerno je bila tudi naša čajanka kulturno obarvana. Obiskala nas je večini že znana, »kamišibajka« Tomi Zaletel. Gre za japonsko umetniško obliko pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru, ki pritegne občinstvo k uživanju ob upodobitvah in najrazličnejših zgodbah. Tokrat nam je Tomi predstavila hudomušni zgodbi Frana Milčinskega: »Turki v Butalah« in »Butalski zajec«. Ob »butalščinah« smo se vsi prisotni zabavali, razvila se je tudi debata o pripravi vsebin in ilustracij za izvedbo predstave. Omeniti moram, da je Tomi na tem področju že prava  umetnica. Naši zvedavosti je sledila zgodbica »Lisička se nauči pisati«, za katere interpretacijo in ilustracije je na festivalu kamišibajkarjev Slovenije prejela zlato priznanje. Zahvaljujemo se Tomi za njen obisk, vsekakor jo bomo še povabili medse, saj je tovrstno gledališče še kako zanimivo, ne le za otroke, tudi za nas. 
    S tem se naš kulturni del še ni zaključil. Tokratno srečanje je poudarilo pomen kulture v vsakdanjem življenju, ki nas navdihuje, združuje in povezuje. Kultura živi med nami in v nas ter se izraža skozi besede, glasbo, pesmi, ples. V prepričanju, da so tudi med našimi člani skriti talenti, sem jih povabila, da srečanju dodajo svoj prispevek. Njihov odziv je potrdil moja pričakovanja, saj se je kar nekaj prisotnih odzvalo … 
    Sonja K. nam je prebrala resnično zgodbo »Največja preizkušnja«, katere avtorica je njena prijateljica Marinka iz Kopra. Pretresljiva zgodba s srečnim koncem se nas je dotaknila in nam vsem dala misliti. 
    Tudi Andrej J. je zrecitiral pesmico, ki mu je ostala v spominu od najzgodnejšega otroštva: »Drejček-Nejček, mali mož« (Tone Pavček), in še pesem avtorice Marte Gorup iz njene zbirke pesmi »Imela bi rada sonce« z naslovom »Kam kaj dam«. Prisluhnili smo tudi pesmi Mateja Bora »Šel je popotnik skozi atomski vek« in njegovi avtorski pesmi »Starega ptiča tožba«. 
    Svoj recital nam je kar na pamet postregel tudi Andrej K. z delom Prešernovega »Sonetnega venca« in pesmijo Karla Destovnika Kajuha »Kje si, mati?« 
    Helena K. nam je prebrala Prešernovo pesem »Od železne ceste«, zapela pa nam je tudi pesem, ki izvira iz časa NOB. Avtor je neznan, naučila pa se je je od svoje mame, ki je bila v tistem času v begunskem centru Vetrinj pri Celovcu, kjer so prepevali domoljubno pesem »Kje je mesto Ljubljana?«. 
    Kot običajno se je druženje nadaljevalo ob čaju, kozarčku rujnega in prigrizkih ter sladicah, ki so jih prinesle tokratne udeleženke. Vsem hvala, da ste pripomogli k še enemu prijetnemu druženju. Dobrodošli na naslednji čajanki v marcu!

    Za DU Log: Damijana T.

  • S komenskega krasa do Devina

    S komenskega krasa do Devina

    Sijoča jutranja zarja je skupini pohodnikov DU Dobrova obetala lep marčevski pohod. Tokrat smo se odpravili na Kras. Prehoditi smo nameravali323 m visok hribGrmada. Njeno pobočje se na severu dviga nad Brestovico in na jugu nad Sesljanom in Devinom. Zaradi strateške lege je bila vzpetina med 1. svetovno vojno zelo pomembna, tu je potekala avstroogrska obrambna linija, tam so še danes vidni sledovi bunkerjev in strelskih jarkov. 
    Avtobus nas je popeljal do Vipave, nadaljeval skozi manjša naselja, mimo Štanjela, Komna do Brestovice, kjer se je pričel naš pohod. Mimo romarske cerkvice sv. Anastazije iz 15. stoletja smo se po stezicah povzpeli do vrha. Od tu je bil vse okrog lep razgled od zasneženih vrhov Julijcev in Dolomitov ter na bližnji Tržaški zaliv. 
    Po kratkem počitku smo se spustili do vasice Cerovlje in še naprej do obmorskega mesteca Sesljan. Od tu do Devina smo hodili po znani Rilkejevi poti, eni najlepših poti na tem območju. Speljana je ob robu visokih pečin nad Sesljanskim zalivom in nudi lep pogled na morje. Pohod  smo zaključili v Devinu, se z avtobusom odpeljali do Divače, kjer so nam pripraviliokrepčilo.
    Lep sončen dan je naš spomladanski pohod še polepšal.

    Franci Železnik

     

  • Pekle pustne dobrote

    Pekle pustne dobrote

    Na dan pred pustnim torkom smo se članice DU Dobrova pod vodstvom mojstrice peke Mirjam Kavčič organizirale peko pustnih dobrot. Tečaj je potekal v sproščenem, vendar zelo delovnem vzdušju, kar slike govorijo same po sebi.

      DU Dobrova

  • Prijatelji nordijske hoje z veseljem hodimo in se družimo

    Prijatelji nordijske hoje z veseljem hodimo in se družimo

    V sončnem dopoldnevu smo se prijatelji nordijske hoje po zimskem premoru ponovno srečali in se odpravili na četrtkov redni pohod po prelepi Blagajevi deželi.

    Pot nas je vodila po sprehajalni poti čez polja od Dobrove proti Gradaščici in za Razore. Na poti tja in nazaj smo se nekajkrat ustavili in občudovali prebujajočo se naravo. Pogovorili smo se o naših spomladanskih četrtkovih poteh in spomnili smo se naših odsotnih prijateljev z upanjem, da se nam kmalu pridružijo na naših poteh, ko odkrivamo lepote naših krajev.

    Prihodnji četrtek, 13. marca, se bomo zbrali ob 9. uri v ŠRC Gabrje. Sprehodili se bomo skozi Gabrje pod Ostrožnik in nazaj.

    20. marca pa se bomo odpeljali z avtobusom na Kras in se sprehodili po Štanjelu.

    Veselimo se srečanj na skupnih poteh!

    Za nordijsko hojo: Tone G.

  • Zaključek smučarske sezone v Šentjoštu

    Zaključek smučarske sezone v Šentjoštu

    V nedeljo, 2. marca, se je v Šentjoštu zaključila letošnja smučarska sezona, ki je svoj vrata odprla na božični dan. Kljub vremenskim izzivom in visokim temperaturam je smučišče obratovalo kar 45 dni na Mali vlečnici in 18 dni na Veliki vlečnici. Sezona je bila kljub vremenskim razmeram polna nepozabnih trenutkov. Izvedli so številne dogodke, kot so tradicionalno Retro nočno sankanje, nočna tekma v veleslalomu ter kar 18 tekem v veleslalomu za najmlajše na Mali vlečnici. Potekali so tudi smučarski tečaji, na katerih so učitelji smučanja organizirali 10 večernih in 7 dopoldanskih skupinskih tečajev za vrtce ter več kot 250 individualnih ur učenja smučanja. Zaključek sezone so obeležili z zadnjo tekmo v veleslalomu, kjer so imeli otroci v pustnih kostumih brezplačno prijavnino, vsi tekmovalci pa so prejeli nagrade. Najboljši v svojih kategorijah so osvojili medalje. Ob koncu so med vsemi imetniki smučarskih kart z žrebom izbrali tri srečneže, ki bodo naslednjo sezono prejeli brezplačno celoletno karto, za dobro glasbo in prijetno vzdušje pa je poskrbel DJ Sushi. 
    Smučarsko sezono pa bo Športno društvo Šentjošt uradno zaključilo s tradicionalnim ogledom ekipne tekme smučarskih skokov v Planici.

    M. D. 
    Foto: ŠD Šentjošt

  • Zimzeleni po desetih letih ponovili raziskovanje Šavrinskega gričevja

    Zimzeleni po desetih letih ponovili raziskovanje Šavrinskega gričevja

    Šavrinsko gričevje nas je s svojo raznolikostjo spet zvabilo v svet, prepreden z grapami, bolj ali manj strmimi pobočji, številnimi hudourniki, terasasto urejenimi oljčniki in vinogradi, obdanimi s suhimi zidovi iz težkih plošč peščenjakov ali laporjev in s številnimi gručastimi vasmi in zaselki.

    Najvišje ležeča vas v tem gričevju je  gručasta vas Pomjan, kjer so hiše stisnjene druga do druge brez reda ob prometnici. Starejše hiše, ki so grajene iz materiala, ki je bil pri roki, se počasi sesedajo vase, že na daleč pa se sveti belina novogradenj. Nekatere novejše hiše pa iz nostalgije po starem ohranjajo zunanje stene, obložene s peščenjakom.

    Pomjan je bil naseljen že daleč nazaj v predrimski dobi, saj so arheologi odkrili antična gradišča starih Histrov, kasneje pa predrimsko naselbino, ki se je imenovala Pomilianum.

    Ustavili smo se pri cerkvici Marijinega rojstva, v katero pa žal nismo mogli pokukati in si ogledati fresk iz 14. stoletja in ostanke glagoljaškega napisa.  Sprehodili smo se mimo cerkve sv. Jurija, ki ima visok zvonik, ločen od cerkvene zgradbe. Razgledov z vrha ni bilo zaradi megle v dolini, a smo veselo zakoračili po označeni stezi  na »Pot za srce in dušo« med številnimi terasasto urejenimi oljčniki in vinogradi. Vseskozi so nas spremljali suhi zidovi, ki jih je gradilo več generacij pridnih rok, da so preprečevali odplakovanje zemlje, za  lažjo obdelavo po ravnem  in omejevanje požarov. Mnogo kje je vednozelena ovijalka – bršljan prerasla suhi zid  ali pa se povzpela na osamljena drevesa, ker si zagotavlja oporo , in se bohoti v  oblike različnih »prikazni«. 

    Tudi številni grmi lovorja dišavijo okolico, kar nakazuje bližajoče prebujanje narave in naznanja pomladi. Tiste rastline, ki so pohitele, so že v odcvetanju, mimoze počasi izgubljajo živo rumeno barvo, drobne vijolice lepšajo skromne trate, drobni zeleni mlečki izkoriščajo zavetrje kamnov, vinska trta v vinogradih je že obrezana, v oljčnikih so vidni  kupi odvečnih vej, ki bi senčili in zmanjševali pridelek oljk,  jate ptic pevk pa po grmovjih čebljajo svoje viže. Tudi mi smo kramljali o vsakodnevnih stvareh in skoraj prehitro prišli do potoka Supot, ki mora preskočiti kameno pregrado kakih osem metrov v  slapu Supot, katerega voda se izliva v Dragonjo. Imeli smo srečo, da je bil slap solidno vodnat, ob suši pa kar presahne.

    Vmes smo zvedeli nekaj več o ženskah šavrinkah, ki so tovorile mleko, jajca in poljske pridelke na glavah in z oslički  v Koper in v Trst, da so prislužile nekaj denarja za preživetje številnih družin.. Pridnost, iznajdljivost in ljubezen do zemlje so bile odlike teh trdoživih žensk, da so ohranile mnoge rodove.

    Danes se večina prebivalcev razkropi po službah, a oljčnikov, tudi novih nasadov,  smo videli zelo veliko, kar pomeni, da nadaljujejo tradicijo starejših generacij.

    Dobro razpoloženi smo se zahvalili vodniku Jožetu, saj je bil dan bogat z informacijami, z ravno prav hoje ob veliko dobre volje in smeha.

    Zapis: Elica Brelih

    Slike: Olga Skvarča, Elica Brelih

  • Sončki po sonce v Slovensko Istro

    Sončki po sonce v Slovensko Istro

    V mrzlem in sivem jutru smo se Sončki odpeljali proti obljubljeni osončeni Istri. Vodnica Sonja je v vabilu na pohod zapisala, da bomo šli na področje povirja reke Dragonje. Obiskali smo del med Gračiščem in Marezigami, kjer se vrstijo flišna slemena z vmesnimi grapami, po vrhu slemen tičijo istrske vasice in cerkvice. Področje našega pohoda je zajemalo Truške in okolne vasice Bočaji, Trsek, Kozloviči, Korte, do Gonjačev in  Vršiča pa nam je zmanjkalo časa.

    S slemena nad Bočaji smo ujeli pogled proti morju

    Porečje si je Dragonja izoblikovala v flišnem gričevju Slovenske Istre. Fliš je kamnina, za katero so značilne plasti nekdanjih usedlin, ki so se v obdobju eocena odlagale v morju. Nekatere plasti so bolj čvrste, odporne na erozijo, ob Dragonji so to v glavnem peščenjaki in deloma apnenci. Na flišu se je zaradi sposobnosti zadrževanja vode, ki jo ima ta kamnina, razvila gosta in razvejana rečna mreža, prepredena s številnimi bolj ali manj stalnimi vodotoki. Ti se globoko vrezujejo v strma pobočja. Med grapami se dvigajo planotasti hrbti in slemenske uravnave, zgrajene iz plasti trdnejših kamnin.

    Naš pohod smo iz Kortine v Truškah usmerili skozi vasico Bočaji, kjer smo poklepetali s prijaznimi domačini. Sprva prijetna pot nas je peljala v značilen istrski gozd, kjer pa se je kmalu pokazal značaj flišnega terena po dežju, ki je prejšnji teden obilno padal na tem področju. Blatna pot nas je pripeljala na dno grape potoka Dernarnik. Na srečo je dokaj nizek vodostaj omogočal varno prečkanja struge.

    V grapi smo morali prečkati potok Dernarnik, desni pritok Dragonje

    Od tu naprej smo se morali kar pošteno potruditi v breg, da smo izšli iz grape. Nadaljevali smo mimo vinogradov in oljčnih nasadov najprej do cerkvice sv. Brigite s prečudovitim razgledom na zasneženi Slavnik in hribe v Čičariji v daljavi. Pri cerkvici je manjše pokopališče, kjer na nagrobnikih prevladuje priimek Kozlovič. Kozloviči so tudi bližnja vasica. Naslednji kraj je bil Trsek, ki se pohvali z “Domom refoška”. Nekaj Sončkov je sprejelo ponujeni izziv in z njimi je na Vrhniko romalo nekaj tega odličnega vina, pa tudi kakšen liter oljčnega olja zraven.

    Trsek na slemenu

    Čas nas je že priganjal, zato smo obisk vasic Gonjači in Vršič, ki je povsem zapuščen kraj in hkrati tudi najstarejša naselbina v teh krajih, pustili za kakšnega od naslednjih pohodov. Povirje Dragonje bomo zagotovo še kdaj obiskali.

    Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

    GPS zapis: Srečko Kenk

  • Častitljiva leta

    Častitljiva leta

    Častitiljivih 100 let – Meseca februarja prvi zvončki že polepšajo naravo in naše počutje. Prostovoljke projekta Starejši za starejše pa smo v družbi predsednice Društva s šopkom cvetja in lepimi željami v imenu vseh nas polepšale praznovanje naši dolgoletni članici, gospe Frančiški Kovačič, ki je praznovala svoj 100. rojstni dan.

    Častitljivih 90 let – Za 90. rojstni dan pa smo obiskale in zaželele prijetno praznovanje, veliko
    zdravja in dobrega počutja naši dolgoletni članici, gospe Frančiški Pristavec.

    Pripravila: Vesna Stare
    Slike: Fani Al Mansour