Polhov Gradec, 11. maj – V župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Polhovem Gradcu je potekala spominska slovesnost ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Dogodek je bil posvečen spominu na 259 domačinov, ki so med vojno, revolucijo in povojnimi poboji izgubili življenje, kar predstavlja približno 15 % prebivalstva kraja iz leta 1941. Slovesnost se je začela s sveto mašo, po kateri je navzoče nagovoril literarni zgodovinar in predsednik Nove Slovenske zaveze, dr. Matija Ogrin. V svojem govoru je poudaril pomen celovitega spomina na vse žrtve, ne glede na njihovo pripadnost, ter izpostavil, da je bila večina žrtev iz tradicionalnega slovenskega okolja, oblikovanega z družinskimi in krščanskimi vrednotami. Poudaril je tudi, da je razstava, ki so jo pripravili v župniji, zgled preseganja zla in nasilja zgodovine skozi spomin in skupno obžalovanje. Ob tej priložnosti so ob zidu župnijskega pokopališča postavili razstavo s fotografijami in imeni žrtev. Razstava, ki je na voljo za ogled, prikazuje tudi statistične podatke o žrtvah: med njimi prevladujejo moški (249), največ v starostni skupini od 18 do 30 let. Posebej pretresljivo je dejstvo, da je bilo žrtev v več kot polovici hiš v kraju. Slovesnost so s petjem obogatili dekliški zbor Vešče in mešani pevski zbor Gregor Rihar. Dogodka sta se udeležila tudi župan občine Dobrova – Polhov Gradec, Jure Dolinar, in podžupanja Ana Oblak. Župnik Bogdan Oražem je po kulturnem programu blagoslovil razstavo in vse navzoče. Dogodek je bil priložnost, da se skupnost spoštljivo pokloni vsem žrtvam vojne in revolucije ter poudari pomen obžalovanja in sprejemanja zgodovinskih resnic, ki naj vodijo k preseganju zla in nasilja v naši skupni zgodovini.
Šentjošt, 10. maj – Pred gasilskim domom v Šentjoštu je potekal že 15. tradicionalni blagoslov motorjev in motoristov, ki ga organizirajo šentjoški motorčkarji. Dogodek, ki iz leta v leto privablja več motorističnih navdušencev, je letos privabil ogromno ljudi, ki so s seboj pripeljali kar 105 motornih vozil – mopedov in drugih dvo-, tri- in štirikolesnikov. Od vozil so prevladovali seveda mopedi (Tomos), bilo jih je skoraj 50, veliko pa je bilo tudi kros motorjev – kar 17. Čeprav blagoslova ni spremljala sveta maša, je bila prireditev duhovno in družabno bogata. Po blagoslovu vozil je sledil sproščen družabni del, kjer so obiskovalci uživali ob hrani in pijači. Vsak motorist pa je za svoje motorno kolo za spomin in varnost dobil tudi svojo nalepko. Posebno pozornost je pritegnil eden najstarejših, če ne celo najstarejši motor na dogodku – Tomos VS 50K iz leta 1957, ki je zbudil zanimanje tako med starejšimi obiskovalci kot mlajšimi navdušenci nad starodobniki. Dogodek je že 15. leto dokazal, da ima ljubezen do motorjev in druženja v Šentjoštu dolgo in močno tradicijo.
Horjul, 13. april – V Prosvetnem domu v Horjulu je potekalo predavanje za starše z naslovom Kam peljejo prehranske smernice?. Dogodek je bil del cikla predavanj Da pogovor prehiti internet, namenjenega osveščanju staršev o aktualnih temah, povezanih z zdravjem otrok in mladostnikov. Predavanje v obliki pogovora je vodila doc. dr. Mojca Žerjav Tanšek, dr. med., priznana pediatrinja in specialistka za prirojene presnovne bolezni, zaposlena na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike v Ljubljani. Njeno strokovno delo vključuje tudi raziskave in obravnavo prehranskih težav pri otrocih in mladostnikih. V predavanju je dr. Žerjav Tanšek osvetlila razloge za naraščajoče prehranske težave med mladimi, kot so prekomerno hujšanje, prenajedanje in neredna prehrana. Poudarila je pomen starševske vloge pri oblikovanju zdravih prehranskih navad ter kritično ovrednotila nove smernice šolske prehrane. Posebno pozornost je namenila tudi vplivu prehrane na razvoj otrok z redkimi presnovnimi boleznimi. Predavanje je pritegnilo starše, ki so v razpravi po dogodku izpostavili potrebo po več tovrstnih izobraževanjih. Dogodek je prispeval k večji ozaveščenosti o pomenu uravnotežene prehrane in vlogi staršev pri spodbujanju zdravih življenjskih navad pri otrocih.
Študijski krožek Enajsta šola o antiki vabi na predavanje dr. Verene Perko: Barbara Celjska in njen čas 21. maja ob 19:00 v Domu krajanov Dragomer
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so arheologi med raziskavami Knežjega dvora v Celju naleteli na marmorni kip neznane rimske cesarice, ki je prvotno krasil forum rimskega mesta Celeia. V pročelje novega dvora, zgrajenega na ruševinah nekdanjega rimskega mesta, so kip dali vzidati celjski grofje na prelomu 14. v 15. stoletje. To je čas grofa Hermana II. Celjskega in njegove hčere Barbare, ki je postala soproga rimsko-nemškega cesarja Sigismunda in najbogatejša vladarica poznega srednjega veka.
Prosimo, da se na predavanje prijavite na dvig@iold.si ali po telefonu 031 254 125 (Joži).
Že šestnajstič so se v prostorih PGD Drenov Grič – Lesno Brdo zbrali izdelovalci domačih salam in njihovi ljubitelji.
V petek, 9.5., je potekala že 16. tradicionalna salamijada na Drenovem Griču. Pomerilo se je kar 22 tekmovalcev s svojimi suhomesnatimi izdelki. Vse salame so bile po mnenju komisije dobre in so glede na točke dosegle srebrno ali zlato plaketo, razlike med salamami pa so bile v večini primerov majhne. Komisijo so letos sestavljali Janez Širok, Tone Povše in Bojan Smuk, predsednik in glavni organizator tekmovanja pa je bil Janez Podboj.
Tekmovanje je kot vsako leto potekalo v prijetnem, prijateljskem vzdušju. Poskrbljeno je bilo za hrano in pijačo, tako da so se tekmovalci in udeleženci po razglasitvi rezultatov v prostorih zadržali še v noč. Med prijetnim klepetom so lahko degustirali salame, se okrepčali s pasuljem in se družili.
Zlato plaketo je prejelo kar 9, srebrno pa 13 salam. Pri podelitvi nagrad so nam pomagali zvesti sponzorji: Avtovleka Čepon, s.p., Šampinjoni Smuk, TOLEA, d.o.o. in Mesarstvo Robi. Najboljše salame so letos prinesli: Tilen Maričič, Martin Sedej, Tone Mihevc, Žiga Rus, Nejc Tome, Andrej Gutnik, Klavdij Kogovšek, Janez Potrebuješ in Metka Jeraj.
Organizatorji se zahvaljujemo vsem tekmovalcem, udeležencem, donatorjem za nagrade ter celotni ekipi, ki je pomagala pri organizaciji. Zbrana sredstva so namenjena domačim gasilcem PGD Drenov Grič – Lesno Brdo.
Horjul, 25. april – V Prosvetnem domu v Horjulu je potekal izjemen glasbeni dogodek, Pevski večer, ki je obiskovalce popeljal v svet slovenske ljudske glasbe. Za glasbeno doživetje je poskrbel izkušen moški vokalni kvartet, ki so ga sestavljali štirje akademsko izobraženi pevci: Matej Avbelj kot 1. tenor, Peter Grdadolnik kot 2. tenor, Rok Bavčar kot 1. bas in Matija Bizjan kot 2. bas. Zbrani poslušalci so lahko uživali v pristni interpretaciji slovenskih ljudskih pesmi, ki so bile izvedene z izjemno predanostjo in globokim spoštovanjem do naše glasbene dediščine. Člani kvarteta so priznani pevci z bogatimi glasbenimi izkušnjami. Matej Avbelj in Peter Grdadolnik sta stalna člana zbora SNG Opera in balet Ljubljana ter dejavna v več vokalnih zasedbah. Rok Bavčar je po večletnem sodelovanju s Komornim zborom RTV Slovenija in Slovenskim komornim zborom od leta 2024 solist v SNG Opera in balet Ljubljana, redno pa nastopa tudi doma in v tujini. Matija Bizjan, nekdanji član Zbora Slovenske filharmonije, danes sodeluje s priznanimi tujimi zbori in koncertira po vsej Evropi. Večer je obogatila tudi mezzosopranistka Ana Potočnik, ki je nastopila kot gostja. Potočnikova se ponaša z več nagradami ter številnimi solističnimi in zborovskimi nastopi. Od leta 2022 je zaposlena v Zboru Slovenske filharmonije. Dogodek je s klavirsko spremljavo podprla Ana Bizjan, diplomantka sakralne glasbe in dolgoletna organistka v župniji Horjul. S svojim umetniškim vodstvom in korepetitorskim znanjem redno sodeluje s številnimi vokalnimi sestavi. Pevski večer v Horjulu je bil poklon slovenski glasbeni dediščini in hkrati lep opomin, kako živa in močna ostaja vez med tradicijo in sodobnim glasbenim ustvarjanjem.
V nedeljo, 4. maja 2025, so se v občini Dobrova – Polhov Gradec odvile tradicionalne gasilske svete maše v čast svetemu Florjanu, zavetniku gasilcev. Obenem je ta dan zaznamoval tudi Mednarodni dan gasilcev, ki se po vsem svetu praznuje v spomin na požrtvovalnost in pogum gasilcev. Maše so potekale v treh podružničnih cerkvah po občini – na Hruševem, na Planini nad Horjulom ter naslednji dan še na Brišah. Na posameznih lokacijah so se zbrali predstavniki okoliških gasilskih društev, ki so skupaj počastili svojega zavetnika. Sveti Florjan, ki goduje 4. maja, je znan kot zaščitnik pred ognjem in povodnjami ter velja za zavetnika gasilcev. Njegovo življenje sega v 3. stoletje, ko je kot rimski častnik v pokrajini Norik (današnja Avstrija) pretrpel mučeništvo zaradi svoje krščanske vere. Legenda pripoveduje, da so ga zaradi vere usmrtili tako, da so mu okoli vratu privezali mlinski kamen in ga vrgli v reko Enns. Mednarodni dan gasilcev, ki sovpada z godom svetega Florjana, je bil uradno razglašen leta 1999 po tragičnem dogodku v Avstraliji, kjer je v gozdnem požaru umrlo pet gasilcev. Ta dan je priložnost, da se spomnimo in zahvalimo vsem gasilcem za njihovo nesebično delo in pogum. Gasilci so ključni del naših skupnosti, saj ne le gasijo požare, temveč tudi pomagajo ob naravnih nesrečah, prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih. Njihova predanost in pripravljenost pomagati sta neprecenljivi vrednoti, ki ju je treba ceniti in spoštovati. Želimo si, da bi se gasilci čim pogosteje srečevali na veselicah in družabnih dogodkih, ter čim redkeje ob požarih in drugih nesrečah.
Kljub nič kaj obetavni vremenski napovedi smo se v sredo, 7. maja, zbrali v DU Log z namenom generalnega čiščenja notranjih prostorov in okolice. Tokrat se je na vabilo odzvalo 18 članov. Uvod ob obvezni jutranji kavici in čaju je bil konstruktiven: razdelili smo si delo in se brez nepotrebnega posedanja podali v akcijo. Branka, Joži, Irma, Igor in Marko so se spopadli s čiščenjem tlakovanega dela dvorišča, Drago je urejal vrt, Marjeta in Irena pa sta opleli nasad s trajnicami med škarpniki. Andrej K. in Zlatko sta obrezala lovorikovce na vrtu in okoli njih počistila. Rafka je poskrbela za zunanjo lopo in pripravila prostor za poznejšo malico. Del notranjih prostorov je predhodno uredil že Drago – prepleskal je vetrolov in predprostor ter pobarval radiator in dovodne cevi. Čiščenje v teh prostorih sta nato opravila Tone in Sonja, medtem ko sva z Janki čistili v društvenem prostoru. Tone je »prepodil« pajke pod ostrešjem pred vhodom, očistili smo okna, slike na stenah, osvežili stole, omare, kuhinjsko nišo in pomili tla. Svežino prostorov so poudarile tudi oprane zavese, za kar sem poskrbela sama. Pestro je bilo tudi na podstrešju. Tam se je Tone lotil pajkov, Andrej J., Marjan in Miha pa so začeli z novo napeljavo za razsvetljavo. Kuhinjska niša je dobila novo osvetlitev pod omaricami. Žal je nekaj zaključnih del ostalo nedokončanih zaradi izpada elektrike. Na srečo so se vremenoslovci tokrat zmotili in napovedanega dežja ni bilo. Po opravljenem delu je bil tako čas tudi za zabavo. Končno je prišla na vrsto igra štrbunk, ob kateri se je razvnelo kar nekaj naših članov. Ob bolj ali manj uspešnem ciljanju smo se zabavali vsi – tako igralci kot gledalci. Malo pred dvanajsto uro je omamen vonj naznanil zasluženo malico. Tudi tokrat je zanjo poskrbela Viktorija, ki nam je skuhala »vrhunski« golaž s polento. Za piko na i pa nam je Rafka postregla s pehtranovo potico. Da je bila »celota zaokrožena«, smo si ob prijetnem klepetu privoščili še zasluženo kavico in kozarček rujnega. Tokratna, delovna čajanka je bila zadnja pred poletjem, a je pred nami še kar nekaj prijetnih druženj, na katerih se bomo srečevali vse do jeseni, ko se ponovno snidemo ob zagotovo zanimivi predstavitvi. Hvala vsem, ki ste prispevali k uspešni izvedbi akcije, vsem članom DU Log pa želim lepo, ne preveč muhasto poletje.
Nekaj let je že minilo od zadnjega godbenega izleta v tujino, takrat smo se iz Bosne vrnili le nekaj dni pred hudimi poplavami v Bihaću. Godba z zaledjem pa se je letos podala na avstrijsko Koroško. V želji, da bi obiskali zamejske Slovence, smo se godbeniki podali na izlet v Celovec, Beljak in okolico. Ob ne precej zgodnji 6. uri zjutraj smo se podali na pot. Čez Ljubelj vse do prve destinacije. Manjša skupinica godbe se je nadobudno podala v prvo, precej zanimivo postojanko – na zajtrk v pivovarno, a ne dobesedno. Najprej nismo našli vhoda, nato pa je pred nami na veliko pisalo ”Spomladanski sejem” in nasmehnilo se nam je: ”O, imamo nov nastop!”. Pa če se vrnemo nazaj k začetku. Po ogledu vsake malenkosti v trgovini nas je nemško govoreči gospod popeljal čez celotno proizvodnjo pivovarne Hirter. V Avstriji imajo le dve svoji pivovarni in ena izmed njih je prav v Hirtu. Na prvi pogled velika pivovarna z zanimivo proizvodnjo, ki pa je že v evropskem merilu izjemno majhna. Med našim pohajkovanjem po proizvodnji nefiltriranega avstrijskega piva pa so se ostali godbeniki in starši odpravili na ogled gradnje gradu na star način. V bližini Hirta so se domačini pred leti odločili, da bodo na star način s starimi pripomočki in svojimi rokami zgradili grad. Godbeniki so vsakega delavca do potankosti analizirali in sedaj imajo že načrt, kako bodo začeli z gradnjo godbenega gradu na Dobrovi. Minilo je nekaj ur in godbeniki gradbeniki so prišli nazaj v Hirt, kjer smo vsi skupaj kot presenečenje zaigrali Avstrijcem na Spomladanskem sejmu. Potem se nam je seveda že mudilo, saj je bil pred nami še cel pester dan. Ogledali smo si vojvodski prestol in se odpravili na Grad Ostrovica. Grad kot iz filma na 160 m visoki apnenčasti skalni vzpetini. Peš smo šli gor, vaja za Triglav. Podali smo se skozi vseh 14 vrat, ki so onemogočala dostop nasprotnikom do gradu. Na gradu smo si ogledali stare tope, viteško opremo, sulice in vse, kar je spadalo zraven. Krajši počitek in noge so bile ogrete za športno nadaljevanje dneva. Sledila ni sicer hoja na Triglav – ta pride avgusta – temveč godbeno tekmovanje za godbenega prvaka v nogogolfu tj. golf z nogo. Za žogo in med kapljicami dežja smo tekli po trasi in poskušali nabrati čim manj točk in strelov v luknje. Na koncu je naziv naj godbenica v nogogolfu dobila saksofonistka Frida, naj godbenik v nogogolfu klarinetist Anže in naj senior godbenik v nogogolfu bas klarinetist in fotograf Janez. Sklep: očitno so pihalci veliko bolje fizično pripravljeni za športne aktivnosti kot druge sekcije. Naprej smo se podali na Pyramidenkogel, si ogledali razgled in dan zaključili v prečudovitem hostlu ob Vrbskem jezeru. Naslednji, drugi dan smo se zbudili ob najlepšem pogledu na jezero, ki nas je od sob ločil le nekaj korakov. Po zgodnjem zajtrku smo se podali v Dobrlo vas, kjer smo sodelovali pri dvojezični (nemško-slovenski) sveti maši. Že med mašo so nas župljani pospremili z bučnim aplavzom, po sveti maši pa smo zaigrali še nekaj slovenskih skladb in se na povabilo župnika odpravili v sosednjo kavarno, kjer si je lahko vsak godbenik in starš izbral svojo tortico in pijačo. Izredno gostoljubni župnik Janez Tratar s solzami v očeh se nam je zahvalil za naše sodelovanje in seveda povabil, naj še kdaj pridemo. Z veseljem, siti in polni dobrih sladkih tortic smo se odpravili k izredno priljubljeni proizvodnji slovenskih harmonik. Obiskali smo družino Rutar, proizvodnjo Original harmonik Rutar, kjer nas je sprejel gospod Aleks Rutar, sin pokojnega Jožkota Rutarja, začetnika harmonik Rutar. Aleks nam je pokazal kako se harmonika izdela, ogledali smo si lahko različne vrste harmonik, prostore za izdelavo in čisto prvo harmoniko, ki jo je izdelal njegov oče. Pred njegovo hišo smo seveda prišli v stilu – s korakanjem in slovensko zastavo, enak pa je bil tudi odhod. Po kratkem a prijetnem slovenskem druženju z Aleksom, smo se odpravili proti Osojskem jezeru, kjer se je starejši del godbe odpravil na dvourno vožnjo z ladjico, mlajša generacija pa je obiskala adrenalinski park. Čeprav je adrenalinski park res nekaj posebnega, ne doživiš vsak dan, da v Avstriji na ladjici nekdo igra slovensko glasbo. Naši godbeniki in starši so s harmoniko in baritonom vse navzoče zabavali z znanimi slovenskimi melodijami, razvila pa se je prava veselica s plesom in petjem. Po končani vožnji smo se vsi skupaj srečali v adrenalinskem parku. Mlajša generacija je še vedno premagovala ovire na višini, starejši pa so se raje odpravili na manj zahtevne adrenalinske poti. S hvaležnostjo smo dan zaključili na sladoledu ob Osojskem jezeru, kjer je bila večina godbenikov še vedno pod vtisi jutranje maše in si izbrala okus sladoleda ”Hallelujah”.
Na vrsti je že tretji, zadnji dan. Res škoda, pa vse skupaj je tako hitro minilo. Po družabnem večeru in večernem kopanju v bazenu smo lahko zjutraj spali malo dlje. No, razen tisti, ki so se ob zgodnjih jutranjih urah odpravili na jutranje bujenje v Vrbsko jezero, ki je merilo malo več kot 10 stopinj Celzija. Zadnji, obilen zajtrk, kovčki, vsa oprema in na pot. Prva postojanka zadnjega dne je bila zopet na gradu, vendar ne istem. Odpravili smo se na bližnji grad, kjer smo si ogledali predstavo ptic ujed. Sledilo je slastno kosilo, nato pa ogled muzeja ebordov v centru Celovca. Gospod Gert Prix, lastnik in ustanovitelj muzeja, mimogrede znan avstrijski glasbenik, nam je predstavil njegovo izjemno bogato zbirko klaviatur in instrumentov s tipkami. Na naključnih 10 je tudi zaigral in nam privabil nasmeh na obraz. Matematik in glasbenik Prix je od leta 1987 do danes zbral že preko 2100 elektronskih klaviatur in instrumentov s tipkami. V muzeju si niti dve klaviaturi nista enaki. Vsaka je nekaj posebnega – ena deluje s pomočjo glasu, spet druga je že tehnološko napredna, a precej zakomplicirana. Spet tretja se odziva na bližnje dražljaje, četrta pa ima dodatne tipke, ki služijo namesto dodatnih registrov. V največjem tovrstnem muzeju na svetu je za konec zaigral še naš godbenik Marko, nato pa smo se odpravili naprej. Spet smo se razdelili v dve skupini – mlajši so odšli v trampolin park, starejši na sprehod po Celovcu. Dan smo zaključili na ekološki kmetiji Šlibar v Kovorju pri Tržiču, kjer smo nekako zaključili svoj izlet, ki se ga bomo z veseljem še dolgo spominjali. Zagotovo najboljši izlet do sedaj – z mislimi pa že strmimo naprej, v prihodnje leto. Kam se bomo odpravili takrat? Pustimo se presenetiti.
Breginjski kot je sestavni del kulturnega prostora Beneške Slovenije. Leta 1976 je v mesecu maju Breginj in okoliške vasi prizadel močan potres z magnitudo 6.5. 15.septembra istega leta je nov sunek z magnitudo 6,1 porušil vse. Globina žarišča je bila med 10 in 15 km. Na slovenskem območju kljub temu, da je bilo porušeno vse, ni bilo smrtnih žrtev. V Italiji te sreče niso imeli, saj je potres terjal 987 življenj. Od nekdaj slikovite vasi je ostal ohranjen le del stavb v starem jedru. Na tem mestu so v prenovljenih – identičnih zgradbah uredili muzejsko razstavo. Hiše, ki so bile grajene v Breginju v letih okrog 1700, so bile iz gorljivih lesenih materialov. Bile so grajene tako, da so imele samo okvirje, ki so jih povezovali z naslednjo stavbo. Bile so polkrožne oblike. Do sedaj se je ohranilo okoli 20 tovrstnih objektov. Centralnega ogrevanja v teh hišah ni bilo Imeli so štedilnik na drva in krušno peč, ki so jo zakurili samo ob praznikih, ko so pekli kruh. Po potresu so v Breginju ostali vsi prebivalci. Izseljevanje ni bilo potrebno, saj je država hitro priskočila na pomoč. Za božič istega leta so že bile urejene nove montažne hiše. Leta 1994 je bilo ustanovljeno kulturno društvo, z namenom ohranjanja kulturne dediščine. Vodenje društva je kasneje prevzel Tolminski muzej, ki je bil nekoč del Goriškega muzeja. Vredna ogleda je zanimiva župnijska cerkev Sv.Nikolaja s samostojno stoječim zvonikom.
Članice smo si ogledale tudi muzejsko zbirko Mazora. Začetki zbirke segajo v 80.leta prejšnjega stoletja, ko sta Marta in Valentin Mazora, ki je bil dolgoletni vaški kovač, začela z zbiranjem še ohranjenih predmetov, kasneje pa tudi zapuščine 1. in 2. svetovne vojne. V 90.tih letih se jima je pridružil še sin Zdravko, ki se je povezal z društvi zbiralcev starin. Zbirka je razdeljena v tri vsebinske sklope. Osrednji del je namenjen predstavitvi vojaške in politične zgodovine. V drugem delu je prikazana bivanjsko kulturna dediščina z rekonstrukcijo ognjišča z vsemi predmeti, ki sodijo v kuhinjo. Končna točka pa je gostilna. V muzeju je vsega skupaj okoli 12.000 eksponatov. G. Zdravko je predstavil bogato zbirko bankovcev. V zbirki so bankovci vseh držav, razen ene. Med eksponati je tudi mejni kamen – stražarnica in Vrhniške kasarne. Ob prihodu v muzej je bila v zelo slabem stanju. Na ogled so fosili in minerali zbrani v enem kotlu, pilotski sedež avion Boeing, ki je strmoglavil pod Krnom. Zbirka se ponaša tudi s 85 kosi bodeče žice iz 1.svetovne vojne, ki so bile pripeljane iz ZDA.
Po ogledu muzeja je sledilo kosilo v Restavraciji postaja Poljana, katere ime je spomin na izgubljeno infrastrukturo- železniško postajo. Gostišče stoji v dolini, po kateri je med letoma 1916 -1932 vodila ozkotirna železniška proga, ki je povezovala Čedad s Kobaridom. Na drugi strani reke Nadiže še vedno stojijo ostanki stare železniške postaje.
Zadnja postojanka pred povratkom domov je bila pri gasilcih PGD Tolmin. Članice sta sprejela poveljnik, Jure Beguš in predsednik društva, David Rejc. Predstavila sta delovanje in specifiko njihovega društva. Razkazala sta vozila, opremo in gasilski dom.
Strokovna ekskurzija je uspela. Udeleženke smo odšle domov nasmejane, prijetno utrujene in polne novih vtisov.
