Praznično, sončno in glasbeno obarvano jutro 1. maja je v občini Horjul minilo v znamenju tradicionalne prvomajske budnice. Že v zgodnjih jutranjih urah so se po vaseh razlegali zvoki koračnic in domačih viž, s katerimi so godbeniki godbe Dobova – Polhov Gradec skupaj s horjulskimi mažoretkami prebudili prebivalce občine ter jim pričarali praznično vzdušje. Letos je bila budnica za občino Horjul še posebej pomembna – ne le zaradi jubilejne 10. budnice Godbe DPG, temveč tudi zaradi izjemne udeležbe horjulskih mažoretk, ki so z veseljem popestrile že tako živahno glasbeno karavano. Pridružili so se jim tudi najmlajši člani in članice mažoretne skupine in dokazali, da se tradicija plesa v Horjulu ohranja in prenaša na mlajše generacije. Godbeniki so svojo pot začeli ob 5. uri zjutraj na Dobrovi in po Brezju kmalu prispeli v Horjul, kjer so vse od Metrela, čez center do vrtca Horjul prebujali vaščane Horjula. Ob prihodu godbe in mažoret so se na cestišču pridružili domačini in jih pozdravljali z nasmehi in ploskanjem. Na Vrzdencu so godbenike in mažorete pričakali predstavniki vseh gasilskih društev Gasilske zveze Horjul in v špalirju gasilcev in prižganimi gasilskimi vozili, glasbenikom pripravili častni sprejem. Godba in mažorete so vaščane prebujale vse od kapelice do PGD Vrzdenec. Po kratkem obisku so se godba in mažorete odpravili proti Šentjoštu, gasilska društva pa so s slovensko glasbo začela buditi okoliške vasi, ki godbene budnice niso bili deležni. Budnica je bila letos še posebej slovesna, saj je Godba Dobrova-Polhov Gradec praznovala jubilejnih 10 let Prvomajskih budnic. Budnici se je pridružilo rekordno število mažoretk, godbeniki so ob 10. obletnici v vsakem kraju zaigrali in zapeli prirejeno skladbo Tra ta ta, že 10 let vam godba igra!, katera je z besedilom ponazarjala jubilejno 10. budnico. V sprevodu je spredaj poleg zastav in godbenega grba, letos povorko krasila tudi tabla z napisom 10 let Prvomajske budnice. Poleg tega pa so na avtobusu viseli napisi ‘’10 let Budnic z Godbo Dobrova-Polhov Gradec”, da so lahko prebivalci že od daleč videli, da godba res prihaja. Godbeniki se zahvaljujejo vsem podpornikom in ljudem dobre volje, ki so jih ob jutranjih urah pozdravili in podprli na njihovi poti.
Dobro jutro! Godbeniki godbe Dobova-Polhov Gradec že 10 let budimo občane Dobrovske in Horjulske občine.
Letos je bilo še posebej slovesno, nekaj posebnega. Kot smo zadnja leta navajeni, smo se ob 5. uri zjutraj zbrali na Dobrovi, poskrbeli za uniforme in inštrumente ter se odpravili na pot. No, razen tolkalec Marko, ki vsako leto zaspi ali pa ne najde uniforme.
In odšli smo na pot. Že ob 5.20.uri so nas v Brezju pričakali veseli domačini, ki so nam ob našem zgodnjem prihodu veselo mahali in ploskali. Vse od Brezja do Vrzdenca nas je letos spremljala tudi STA in posnela vsako naše bujenje. Brezje je res nekaj posebnega. Prva jutranja postaja, kjer nas zadnja leta pričakajo s posebno popotnico. Na naše uniforme si godbeniki in mažorete nadenemo nageljčke s trakom slovenske trobojnice in letos še s številko 10, ki prikazuje jubilejno, 10. Prvomajsko budnico. Hvala vam dragi Brezn’čani za tako lep sprejem, čudovite sendviče in seveda vsakoletne nageljčke. Naprej smo se odpravili v Horjul, kjer so se nam pridružile Horjulske mažoretke. Horjulska cesta je bila polna kot še nikoli – velika skupina godbenikov in velika skupina mažoret. Poleg starejših mažoret, se je na Budnici skozi sosednjo občino pridružil tudi podmladek horjulskih mažoret.
V Horjulu smo zbujali ljudi vse od Metrela do vrtca Horjul, nato pa se odpravili na Vrzdenec, kjer so nas pričakala vsa gasilska društva Gasilske zveze Horjul. V špalirju ob cesti in lučkah na gasilskih avtomobilih so sprejeli naš mimohod, ki je segal od kapelice pa vse tja do PGD Vrzdenec. Tam smo zaigrali še par skladb, posneli izjave in se odpravili naprej. Godba in mažorete v Šentjošt, gasilci pa s svojimi vozili po vaseh, kjer so s slovensko glasbo zbujali vaščane, ki godbene budnice niso bili deležni. Naš šofer Vinko nas je hitro pripeljal okoli ovinkov do Šentjošta, kjer smo zbudili Šentjoščane, se posladkali s slastnimi pistacijevimi kolački ter drugo pogostitvijo in že krenili na pot, naprej v Polhov Gradec. V Polhovem Gradcu so nas Polhograjci pričakali pri avtobusni postaji, nekaj smo jim še zaigrali in naprej na pot krenili proti Gabrju, sedežu godbe. Letos smo v Gabrju ubrali drugo pot. Od Preka na Šujici pa vse tja do kmetije Pr’Zel. Edina postojanka v vseh desetih letih, kjer smo že pred začetkom budnice imeli pogostitev in nato še na koncu. Budnico skozi Gabrje je pozdravil tudi Jože Potrebuješ, pr’ Zel pa smo zaigrali še nekaj domačih in sledila je seveda pogostitev, ker danes ”sploh še nismo jedli”. Hvala za pogostitev.
Hruševo-Selo smo obiskali prvič, spalno naselje sicer nismo budili najbolj uspešno, a vendar hvala vsakemu, ki nas je pozdravil na naši poti. Le nekaj metrov stran smo se ustavili na Šujici, kjer smo kot vsako leto prebivalce pozdravili mimo lipe pa vse tja do glavne ceste, kjer tradicionalno zaigramo Kuža pazi. Pot nas je vodila naprej na Dobrovo, kjer smo zaigrali župniku Janezu Kvaterniku in se naprej na pot podali skozi Dobrovo do PGD Dobrova, kjer so nas pričakali Dobrovčani, Predsednik Krajevne skupnosti Dobrova, gospod Marjana Pograjc, župan občine Dobrova-Polhov Gradec, gospod Jure Dolinar, gasilci in gasilke PGD Dobrova, upokojenci in drugi navzoči, ljubitelji godbe. Po nekaj pesmih in nagovorih se je spodobilo tudi nekaj pojesti, ker smo že cel dan ”stradali”. Nekaj sladkega, slanega, sok ali pivo in odšli smo naprej. Najboljše pa je seveda na koncu. V Podsmreki se pred bujenjem vedno z avtobusom odpravimo mimo PGD Podsmreka, preverimo koliko je ljudi prišlo in se potem pripravimo na naaajboljši del. Vsako leto nas presenetijo. Ko že misliš, da ne bo prišlo več ljudi, jih pride še več in več. Letos zopet preko 100! Če bi šteli, bi gotovo zopet podrli rekord. Z največjim veseljem smo ob 11.uri in malo zamude zaigrali Šmarčanom in drugim prijateljem, ki so nas že nestrpno čakali na žgočem soncu. Še nekaj skladb na mestu, kolono vozil proti morju smo tudi letos zaustavili, in sledilo je prijetno druženje z gasilci ter drugimi vaščani in obiskovalci. Hvala vam dragi gasilci in prijatelji godbe, zopet ste nas presenetili, nam pripravili okusen golaž s kruhom in pijačo po želji. Verjemite, da se k vam res radi vračamo. Ne vem, če si vi, bralci, sploh predstavljate kako izgledajo postaje budnice. Povsod igramo in so ljudje izredno veseli našega prihoda, a v Podsmreki se že nekaj ur prej vrti glasba, ob našem prihodu nas preko mikrofona pozdravijo in napovejo že od daleč, nato se nam zahvalijo, med malico pa so letos četrt ure igrali še zvonovi na cerkvi sv. Martina. Vsesplošni Šmarski dogodek, ki ga nobeno leto ni vredno zamuditi.
Po vsem lepem pa smo se godbeniki veselo odpravili še na privat zabavo k našemu mecenu Janetu na Komanijo, kjer že vseh 10 let zaključujemo naše Prvomajske budnice. Najprej nas postrežejo z okusnimi jedmi z žara, nadaljujejo pa s sladkimi dobrotami ob spremljavi odlične slovenske glasbe. Naša končna postaja ni le privat godbeno druženje, vendar tudi druženje glasbenikov, prijateljev in znancev ob dobri glasbi. Letos ob 10. obletnici pa so nas še posebej presenetili, saj so nam podarili torto s pentljo v barvah godbe z napisom 10 let godbe pod kozolcem. Iskrena hvala družini Jarc za vso požrtvovalno delo vsak prvi maj, ko nas tako prijazno gostite z vsem možnim – od izvrstne in raznolike hrane in vse tja do glasbe in druženja. Kot se spodobi, smo na druženju ostali še do večernih ur.
Na Komaniji smo našemu mecenu Janetu in našemu šoferju Vinkotu, obema za 10 let zvestega sodelovanja in pomoči, podarili zahvalo, ki ju bo še dolgo spominjala na naše lepe skupno preživete dni in spodbujala k temu, da se vidimo tudi prihodnje leto.
Na letošnji budnici pa je bilo tudi nekaj novosti. V sosednji občini Horjul se nam je pridružilo rekordno število mažoretk, godbeniki pa smo ob 10. obletnici v vsakem kraju zaigrali in zapeli prirejeno skladbo Tra ta ta, že 10 let vam godba igra!, katera je z besedilom ponazarjala našo jubilejno 10. budnico. V sprevodu je spredaj poleg zastav in godbenega grba, letos povorko krasila tudi tabla z napisom 10 let Prvomajske budnice. Poleg tega ste na avtobusu lahko opazili napise ‘’10 let Budnic z Godbo Dobrova-Polhov Gradec”, nenazadnje pa smo imeli najlepše vreme v vseh desetih letih in obiskalo nas je največ ljudi do sedaj.
Iskrena hvala tudi vsem vam, dragi občani, občanke in godbeni prijatelji. Vsem, ki ste nas z veseljem gostili, nas tudi drugače podprli na naši poti in nas ob zgodnih jutranjih urah pričakali v različnih vaseh. Godbeniki smo izjemno hvaležni za vaš doprinos k naši skupnosti in vsej podpori, ki nam jo dajete. In naj zaključim v stilu zadnjega verza letošnje himne – Tra ta ta: Hvala za vse, pridemo še, naprej, juhej, Tra ta ta!
Se vidimo prihodnje leto, že na tradicionalni 11. Prvomajski budnici!
V ponedeljek, 12. maja, in torek, 13. maja 2025, je na osnovnih šolah Dobrova in Polhov Gradec potekala glasbena predstavitev instrumentov, namenjena učencem od 1. do 3. razreda. Namen dogodka je bil približati glasbo najmlajšim in jih navdušiti nad igranjem instrumenta. Na OŠ Dobrova so se otrokom predstavili učenke in učenci domače šole, ki obiskujejo pouk kljunaste flavte, prečne flavte, klarineta in saksofona. Svoje znanje so mlajšim sošolcem prikazali s krajšimi nastopi in preprostimi razlagami o delovanju posameznih glasbil. Učitelj Matej Rihter je dogodek popestril s predstavitvijo trobil, pri čemer je otrokom na zabaven način približal zvoke različnih trobent. V torek so podobno predstavitev doživeli tudi učenci OŠ Polhov Gradec. Tokrat so imeli priložnost prisluhniti inštrumentom iz družin pihal, trobil in godal. Ob glasbi so učenci radovedno spremljali nastope starejših vrstnikov ter spoznavali različne zvoke in oblike glasbil. Otroci so z zanimanjem spremljali predstavitve, mnogi pa so že izrazili željo po igranju instrumenta in se veselijo vpisa v Glasbeno šolo Emil Adamič. Septembra pa gre zares.
V Lokalu na avtobusni postaji Polhov Gradec se je 8. maja odvilo srečanje, posvečeno otrokom, ki na svoji poti potrebujejo nekaj več podpore, razumevanja in sprejetosti. V družbi strokovnjakov in staršev smo odprli prostor za pogovor o tem, kako lahko skupaj ustvarimo okolje, kjer se otroci z učnimi, čustvenimi ali vedenjskimi izzivi počutijo varno in sprejeto. Predstavili smo program MOST, ki otrokom ne obljublja čudežev, temveč ponuja to, kar najbolj potrebujejo – odnos, zaupanje in občutek, da so videni. To ni le pomoč pri učenju, temveč celosten pristop, ki otroka postavlja v središče. V varnem prostoru lahko otrok zadiha, se uči brez strahu in začne verjeti vase – in prav tam se začne prava sprememba. Za programom stojita dve predani strokovnjakinji: Jasmina Šverko, specialna in rehabilitacijska pedagoginja, ter Bogdana Mikša, socialna pedagoginja in specialistka zakonske in družinske terapije. Njuno delo temelji na sodelovanju, povezovanju in celostnem pristopu, ki vključuje tako otrokove učne kot čustvene potrebe. Znanje in sočutje se tukaj srečata – ne v tekmi s časom, temveč v ritmu, ki ga narekuje otrok. Otroci v programu pridobivajo socialne veščine skozi igro, ustvarjalnost in sodelovanje. Učijo se reševati konflikte, izražati čustva in razvijati empatijo. Najpomembnejše pa je, da v manjših skupinah začutijo pripadnost – da niso sami. Izkušnje kažejo, da otroci, ki so deležni takšne podpore, bolj z veseljem hodijo v šolo, se lažje povezujejo z vrstniki in z večjo gotovostjo stopajo po svoji poti. Ne gre le za šolski uspeh – gre za notranjo moč, ki jo otrok začne graditi, ko verjame, da je vreden tak, kot je. MOST je več kot program. Je simbol povezovanja – med otrokom in staršem, šolo in družino, težavo in rešitvijo. Predvsem pa je most odnosa – tistega temelja, na katerem otrok lahko raste. Zavedamo se, da odločitev za pomoč ni lahka. Za starše je to pogosto korak poguma – priznati, da otrok potrebuje nekaj več in si to upati poiskati. A prav vsak otrok si zasluži priložnost, da razvije svoj potencial, in vsak starš zasluži podporo na tej poti. Naša vrata so odprta. Ne obljubljamo lahke poti, a ponujamo spremljanje. Skupaj, z razumevanjem, strokovnostjo in srčnostjo – za otroke, ki potrebujejo več danes, da bodo močnejši jutri.
Na predvečer praznika dela, 30. aprila, je bilo po vsej občini videti kar nekaj kresov, ki se jih danes kuri kot tradicija, včasih pa so tudi z njimi delavci opozarjali na svoje pravice in so bili neke vrste komunikacijsko orodje. S svojim dronom se je tisti večer po kraju popeljal tudi Jože Pristavec – Joc, ki je v fotografijo ujel nekaj ognjenih prizorov. Za največji kres v Borovnici so poskrbeli člani Društva dolanskih fantov in deklet, ki so na nogometnem igrišču na Dolu organizirali tudi zabavo za vse. Nekje 200 ljudi se je na kresovanju poveselilo ob zvokih slovenske country skupine Pointless Rebels, ki v svoji glasbi združuje različne stile, kot član pa v njej že nekaj let deluje tudi Dolan Domen Čerin. Ob tej priložnosti se organizatorji zahvaljujejo tudi sponzorjem in donatorjem: POTCG d.o.o, FM Solutions d.o.o., Metallmar d.o.o. in Rogelj Romat d.o.o. Naslednje dopoldne, na praznik dela, se je praznovanje nadaljevalo s prvomajskim pohodom na Župenco, katerega pobudo je drugo leto prevzel lokal Pr’ Dohtarju. Letos je bilo dogodku naklonjeno celo vreme, tako da ne preseneča verjetno ena bolj številnih udeležb v vseh letih pohoda –dobro razpoloženih pohodnikov je bilo več kot 250. Na jasi jih je čakal pasulj izpod rok Jureta Furlana, ki je verjetno marsikomu dal dodatnega zagona in “pogona” za kasnejši odhod domov. Dobra udeležba obeh dogodkov je znova dokazala, da je praznovanje 1. maja več kot le tradicija, je dokaz želje po druženju in povezanosti domačinov.
Rok Mihevc
foto: Domen Čerin, Jože Pristavec – Joc, Matic Stražišar
Polhov Gradec, 11. maj – V župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Polhovem Gradcu je potekala spominska slovesnost ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Dogodek je bil posvečen spominu na 259 domačinov, ki so med vojno, revolucijo in povojnimi poboji izgubili življenje, kar predstavlja približno 15 % prebivalstva kraja iz leta 1941. Slovesnost se je začela s sveto mašo, po kateri je navzoče nagovoril literarni zgodovinar in predsednik Nove Slovenske zaveze, dr. Matija Ogrin. V svojem govoru je poudaril pomen celovitega spomina na vse žrtve, ne glede na njihovo pripadnost, ter izpostavil, da je bila večina žrtev iz tradicionalnega slovenskega okolja, oblikovanega z družinskimi in krščanskimi vrednotami. Poudaril je tudi, da je razstava, ki so jo pripravili v župniji, zgled preseganja zla in nasilja zgodovine skozi spomin in skupno obžalovanje. Ob tej priložnosti so ob zidu župnijskega pokopališča postavili razstavo s fotografijami in imeni žrtev. Razstava, ki je na voljo za ogled, prikazuje tudi statistične podatke o žrtvah: med njimi prevladujejo moški (249), največ v starostni skupini od 18 do 30 let. Posebej pretresljivo je dejstvo, da je bilo žrtev v več kot polovici hiš v kraju. Slovesnost so s petjem obogatili dekliški zbor Vešče in mešani pevski zbor Gregor Rihar. Dogodka sta se udeležila tudi župan občine Dobrova – Polhov Gradec, Jure Dolinar, in podžupanja Ana Oblak. Župnik Bogdan Oražem je po kulturnem programu blagoslovil razstavo in vse navzoče. Dogodek je bil priložnost, da se skupnost spoštljivo pokloni vsem žrtvam vojne in revolucije ter poudari pomen obžalovanja in sprejemanja zgodovinskih resnic, ki naj vodijo k preseganju zla in nasilja v naši skupni zgodovini.
Šentjošt, 10. maj – Pred gasilskim domom v Šentjoštu je potekal že 15. tradicionalni blagoslov motorjev in motoristov, ki ga organizirajo šentjoški motorčkarji. Dogodek, ki iz leta v leto privablja več motorističnih navdušencev, je letos privabil ogromno ljudi, ki so s seboj pripeljali kar 105 motornih vozil – mopedov in drugih dvo-, tri- in štirikolesnikov. Od vozil so prevladovali seveda mopedi (Tomos), bilo jih je skoraj 50, veliko pa je bilo tudi kros motorjev – kar 17. Čeprav blagoslova ni spremljala sveta maša, je bila prireditev duhovno in družabno bogata. Po blagoslovu vozil je sledil sproščen družabni del, kjer so obiskovalci uživali ob hrani in pijači. Vsak motorist pa je za svoje motorno kolo za spomin in varnost dobil tudi svojo nalepko. Posebno pozornost je pritegnil eden najstarejših, če ne celo najstarejši motor na dogodku – Tomos VS 50K iz leta 1957, ki je zbudil zanimanje tako med starejšimi obiskovalci kot mlajšimi navdušenci nad starodobniki. Dogodek je že 15. leto dokazal, da ima ljubezen do motorjev in druženja v Šentjoštu dolgo in močno tradicijo.
Horjul, 13. april – V Prosvetnem domu v Horjulu je potekalo predavanje za starše z naslovom Kam peljejo prehranske smernice?. Dogodek je bil del cikla predavanj Da pogovor prehiti internet, namenjenega osveščanju staršev o aktualnih temah, povezanih z zdravjem otrok in mladostnikov. Predavanje v obliki pogovora je vodila doc. dr. Mojca Žerjav Tanšek, dr. med., priznana pediatrinja in specialistka za prirojene presnovne bolezni, zaposlena na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike v Ljubljani. Njeno strokovno delo vključuje tudi raziskave in obravnavo prehranskih težav pri otrocih in mladostnikih. V predavanju je dr. Žerjav Tanšek osvetlila razloge za naraščajoče prehranske težave med mladimi, kot so prekomerno hujšanje, prenajedanje in neredna prehrana. Poudarila je pomen starševske vloge pri oblikovanju zdravih prehranskih navad ter kritično ovrednotila nove smernice šolske prehrane. Posebno pozornost je namenila tudi vplivu prehrane na razvoj otrok z redkimi presnovnimi boleznimi. Predavanje je pritegnilo starše, ki so v razpravi po dogodku izpostavili potrebo po več tovrstnih izobraževanjih. Dogodek je prispeval k večji ozaveščenosti o pomenu uravnotežene prehrane in vlogi staršev pri spodbujanju zdravih življenjskih navad pri otrocih.
Študijski krožek Enajsta šola o antiki vabi na predavanje dr. Verene Perko: Barbara Celjska in njen čas 21. maja ob 19:00 v Domu krajanov Dragomer
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so arheologi med raziskavami Knežjega dvora v Celju naleteli na marmorni kip neznane rimske cesarice, ki je prvotno krasil forum rimskega mesta Celeia. V pročelje novega dvora, zgrajenega na ruševinah nekdanjega rimskega mesta, so kip dali vzidati celjski grofje na prelomu 14. v 15. stoletje. To je čas grofa Hermana II. Celjskega in njegove hčere Barbare, ki je postala soproga rimsko-nemškega cesarja Sigismunda in najbogatejša vladarica poznega srednjega veka.
Prosimo, da se na predavanje prijavite na dvig@iold.si ali po telefonu 031 254 125 (Joži).
Že šestnajstič so se v prostorih PGD Drenov Grič – Lesno Brdo zbrali izdelovalci domačih salam in njihovi ljubitelji.
V petek, 9.5., je potekala že 16. tradicionalna salamijada na Drenovem Griču. Pomerilo se je kar 22 tekmovalcev s svojimi suhomesnatimi izdelki. Vse salame so bile po mnenju komisije dobre in so glede na točke dosegle srebrno ali zlato plaketo, razlike med salamami pa so bile v večini primerov majhne. Komisijo so letos sestavljali Janez Širok, Tone Povše in Bojan Smuk, predsednik in glavni organizator tekmovanja pa je bil Janez Podboj.
Tekmovanje je kot vsako leto potekalo v prijetnem, prijateljskem vzdušju. Poskrbljeno je bilo za hrano in pijačo, tako da so se tekmovalci in udeleženci po razglasitvi rezultatov v prostorih zadržali še v noč. Med prijetnim klepetom so lahko degustirali salame, se okrepčali s pasuljem in se družili.
Zlato plaketo je prejelo kar 9, srebrno pa 13 salam. Pri podelitvi nagrad so nam pomagali zvesti sponzorji: Avtovleka Čepon, s.p., Šampinjoni Smuk, TOLEA, d.o.o. in Mesarstvo Robi. Najboljše salame so letos prinesli: Tilen Maričič, Martin Sedej, Tone Mihevc, Žiga Rus, Nejc Tome, Andrej Gutnik, Klavdij Kogovšek, Janez Potrebuješ in Metka Jeraj.
Organizatorji se zahvaljujemo vsem tekmovalcem, udeležencem, donatorjem za nagrade ter celotni ekipi, ki je pomagala pri organizaciji. Zbrana sredstva so namenjena domačim gasilcem PGD Drenov Grič – Lesno Brdo.
