V soboto, 21. junija, je pri Osnovni šoli Polhov Gradec potekal drugi turnir v odbojki na mivki, ki ga je organiziralo Turistično društvo Polhov Gradec. Dogodek je bil že drugo leto zapored izpeljan z veliko uspeha, saj se je na turnir prijavilo kar enajst ekip, kar predstavlja štiri ekipe več kot prejšnje leto. Sodelovale so ekipe iz domače občine Dobrova – Polhov Gradec, pa tudi iz sosednje horjulske občine in širše okolice.
Tekmovanja so se udeležili igralci različnih generacij, od najmlajših do starejših, kar je turnirju dalo poseben čar povezovanja športnega duha z medgeneracijskim druženjem. Ekipe so bile razdeljene v tri skupine, tekme pa so potekale po prirejenih pravilih, ki so omogočala pošteno igro tudi brez sodnikov. Po dinamičnih skupinskih obračunih, napetih četrtfinalih in borbenih tekmah v izločilnih bojih so se v zaključku turnirja najbolj izkazale tri ekipe.
Zmagala je domača ekipa Jerebi’s Angels, ki si je poleg prvega mesta priborila tudi prehodni pokal. Drugo mesto je osvojila ekipa Carice, tretje pa ekipa Vrzdenc 1. Vse tri ekipe so prejele medalje in praktične nagrade.
Vzdušje na dogodku je dodatno popestrila spremljevalna igra Kralj in kraljica odbojke, ki je bila oblikovana po zgledu t. i. “laufarja” iz namiznega tenisa. Ta je predstavljala sproščeno in zabavno priložnost za vse, ki so se želeli še dodatno preizkusiti v odbojkarskih spretnostih. Nagrade za sodelujoče je prijazno prispevala Hiša medu Božnar, za kar se jim TD Polhov Gradec iskreno zahvaljuje.
Poleg športnih aktivnosti so se obiskovalci lahko okrepčali z okusno kulinarično ponudbo – na voljo je bil mešani žar in pa tudi nekaj za vegetarijance. Celotno dogajanje je potekalo v sproščenem, sončnem vzdušju, ki je ustvarilo prijeten prostor za druženje, športno tekmovanje in navijanje.
Turnir v odbojki na mivki v Polhovem Gradcu se tako vse bolj uveljavlja kot priljubljen lokalni dogodek, ki poleg tekmovalnosti spodbuja tudi povezovanje skupnosti, sproščeno druženje in športno rekreacijo za vse generacije.
V soboto, 14. junija, je v Polhovem Gradcu potekala prva delavnica peke napolitanske pice, ki je nastala kot izobraževalni dodatek lokalnemu dogajanju. Kljub temu da se je na delavnico uradno prijavilo 15 ljudi, je zanimanje preseglo vsa pričakovanja, saj se je dogodka skupaj udeležilo med 30 in 40 obiskovalcev – tako iz domače občine kot tudi iz Ljubljane in Poljanske doline.
Udeležence sta v skrivnosti priprave prave napolitanske pice uvedla izkušena picopeka Boštjan Zorc in Miha Zdešar, znana po odličnih picah na vikendu Dvorskih pic. Pod njunim strokovnim vodstvom so se udeleženci postopoma spoznavali s celotnim procesom priprave: od gnetenja in vzhajanja testa, pravilnega zmečkanja pelatov z rokami in začinjanja, pa do raztegovanja testa, enakomernega oblaganja sestavin in prenosa na lopar ter končne peke v peči.
Posebno pozornost sta mojstra namenila tudi pomembnim detajlom, kot je odstranjevanje odvečne moke z dna testa, saj ta lahko pokvari okus pice. Tako so udeleženci ne le pekli pice, temveč se tudi učili tehnik, ki pripomorejo k boljšemu končnemu rezultatu.
Dogodek se je zaključil s tekmovanjem za najboljšo pico. Med vsemi okusnimi kreacijami je s svojo izvirno in odlično pripravljeno pico prepričala Marjana Smrkolj, ki je osvojila zmago in navdušila vse prisotne.
Delavnica je nastala iz želje, da se tudi v lokalnem okolju ponudi priložnost za izobraževanje, kulinarično ustvarjanje in prijetno druženje. Organizatorji pravijo, da je dogodek presegel vsa pričakovanja.
V nedeljo, 15. junija, je v Polhograjski graščini potekala predstavitev knjige Duhodnevnik: vodnik za krščansko meditacijo – 7 tednov na poti s Svetim Duhom, ki jo je po zapiskih pokojnega črnovrškega duhovnika Marijana Arharja uredila Helena Reberc. Dogodek se je odvijal v zadnji Arharjevi župniji in pritegnil številne obiskovalce, ki so z zanimanjem prisluhnili predstavljenim zgodbam, pričevanjem in ozadju nastanka knjige.
Knjiga Duhodnevnik je nastala na osnovi osebnih zapiskov Marijana Arharja, ki jih je pisal še kot bogoslovec. Gre za duhovni dnevnik, ki bralca vodi skozi 49 dni meditacije in razmišljanja v sožitju s Svetim Duhom. Poleg Arharjevih zapisov je urednica knjige dodala še svoje duhovne spodbude, svetopisemske odlomke in prostor za osebne zapise. Knjiga je izšla pri Založbi Emanuel in je zasnovana kot osebni vodnik po krščanski meditaciji.
Helena Reberc je po pričevanjih ljudi, ki so ji pripovedovali o izjemnem vplivu pokojnega duhovnika, najprej napisala knjigo Pokliči me, ki opisuje njegovo življenje in zbrana pričevanja tistih, ki jim je Arhar pomagal opustiti zasvojenosti, prebroditi življenjske stiske in duhovne krize. Med raziskovanjem njegovega življenja je v črnovrškem župnišču odkrila še njegove duhovne zapiske, kar jo je spodbudilo k nastanku Duhodnevnika.
Svoje pričevanje je na dogodku z obiskovalci delila Neja Miklavčič Curk, mati šestih otrok. Povedala je, da je Arhar pomembno vplival na njeno družino, ki je v mladosti zašla v vpliv gibanja New Age. Skupaj s starši so obiskali duhovnika Arharja, ki je zanje molil in jim pomagal najti pot k Bogu. Njegova duhovna podpora je družino zaznamovala za celo življenje. Neja Miklavčič je poudarila, da je življenje z Bogom vir notranjega miru in poguma za soočanje z vsakodnevnimi izzivi.
Zdenka Sušec je ob tej priložnosti spregovorila o osebnosti gospoda Arharja. Opisala ga je kot zelo skromnega in ponižnega duhovnika, ki ni želel pozornosti. Kljub temu pa je njegovo delo močno zaznamovalo številne ljudi. Mnogo njegovih župljanov sploh ni vedelo, da je bil tudi eksorcist. Živel je preprosto, v manjših farah, in svoje življenje posvetil tihemu služenju Bogu in ljudem. Po njenih besedah njegov vpliv traja še danes – preko njegovih zapisov, osebnih stikov in preko ljudi, ki so ga poznali in o njem pričujejo naprej.
Marijan Arhar se je rodil leta 1951, bil posvečen za duhovnika in je večino svoje službe opravljal v manjših slovenskih župnijah. Posebno znan je bil po svoji duhovni poglobljenosti, molitvi in duhovnem spremljanju ljudi v težkih življenjskih stiskah. Bil je globoko predan Bogu in Cerkvi, a vselej z veliko skromnostjo in preprostostjo. Tisti, ki so ga poznali, se ga spominjajo kot človeka, ki je znal poslušati, svetovati in moliti za druge – in to ne le v besedah, ampak predvsem v dejanjih.
Predstavitev knjige je obiskovalcem ponudila dragocen vpogled v življenje in duhovnost gospoda Marijana Arharja, hkrati pa spodbudila k razmisleku o veri in osebni molitvi.
V uvodnem pozdravu gostom je župan Daniel Cukjati spomnil na vlogo častnega gosta Jelka Kacina med osamosvojitveno vojno. »Čeprav sem bil takrat najstnik, 12-letnik, se spominjam, da smo vsakodnevno spremljali tiskovne konference, ki jih je vodi gospod Kacin.« Kacin je namreč leta 1991 kot član Slovenske demokratične zveze postal minister za informiranje, ustanovil je Slovensko tiskovno agencijo in med slovensko osamosvojitveno vojno zaslovel z vsakodnevnimi tiskovnimi konferencami. Spomnil je tudi na Kacinovo vlogo, ko je na Vrhniki leta 1996 pogorel vrtec. »Že naslednji dan je naš občan gospod Vid Drašček vzpostavil kontakt z ministrstvom, ki ga je tedaj vodil gospod Kacin. Zato sta komaj teden dni po požaru tedanji župan Tomšič in gospod Kacin že podpisala sporazum, da smo dobili v začasno uporabo vojaške prostore, današnji vrtec Barjanček.« Častni gost Jelko Kacin je v svojem govoru podrobno opisal dogodke pred in med osamosvojitveno vojno. Kot je dejal, je bilo zelo pomembno, da je bila Moskva oslabljena, zato ni mogla priskočiti na pomoč političnemu zavezniku – JLA. »Maja leta 1991 je pod kolesjem oklepnika v Mariboru izdihnila prva žrtve agresije, Josef Simčik. To je bil še zadnji opomin in dramilo, da JLA svojih namer ne bo opustila.« To se je res potrdilo po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti. »Z barikadami, z orožjem, z bojem, z blokado vojašnic, z zaporom komunikacij, z odklopom vode, elektrike in telefonije je JLA ostala brez vsega. Brez hrane, brez logistike, vojaki brez stikov s starši.« S strani JLA vsiljena vojna je imela za posledico skoraj 80 mrtvih. »Naša stran je izgubila 19 ljudi, šest civilistov, šest policistov in največ pripadnikov Teritorialne obrambe.« Dodal je, da smo zmagali, »… ne zato, ker bi si tako zelo želeli poraza ali ponižanja JLA, ampak predvsem zato, ker smo bili bolj odločni, veliko bolj motivirani in predvsem pa bolj enotni. Po desetih dneh bojev smo si upali in smo mogli stopiti tudi korak nazaj, prekiniti spopade in sesti za pogajalsko mizo.« Kaj pa danes, 34 let kasneje? »Tudi danes znova poslušamo javno zaklinjanje, kdo s kom ne bo sodeloval in še vedno ne zmoremo niti zgodovinskim resnicam pogledati v oči. Slovenija je edina država na svetu, ki ji je vlada ukinila muzej lastne osamosvojitve. Ko na osrednji proslavi ob 80-letnici konca druge svetovne vojne slišimo, da se je velika vojna začela z napadom Nemčije na Poljsko in potem naredijo piko, se moramo vprašati, kaj je z nami narobe. Molčijo o skupnem napadu Nemčije in Sovjetske zveze, Hitlerja in Stalina na Poljsko. 80 let po vojni, o tem pri naš še kar molčijo. To grozljivo dejstvo je dokaz in opomin, da je z njimi in posledično tudi z nami nekaj hudo narobe.« Dodal je, da »… ne le Poljska, tudi manjši vzhodni narodi nas dohitevajo in prehitevajo, mi pa zaostajamo, ker ideološko še nismo predelali ne preteklosti, ne sedanjosti, kaj šele prihodnosti.« Menil je, da je za boljšo obrambo in večjo varnost potrebno tudi orožje, sodobno in zmogljivo orožje. »Iz mojih izkušenj povem, najdražje je tisto orožje, ki ga nimaš.« Dotaknil se je tudi med in povojnih pobojev. »Medtem, ko vlada v Varnostnem svetu Združenih narodov rešuje cel svet, kosti tisočev po vojni izvensodno pobitih še kar čakajo na dostojen pokop. Pa ne le oni, celo romskih otrok, pomorjenih na Igu med vojno, še ni mogoče dostojno pokopati v Ljubljani. Ta vlada je celo ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kdaj bodo lahko žrtve revolucije končno postale del dozorelega, zgodovinskega in odgovornega civiliziranega občinstva? Ko bodo, bomo tudi mi kot državotvoren narod naredili pomemben civilizacijski prehod.«
Slovesnost, ki jo je vodila Sanja Rejec, je bila popestrena s kulturnim programom v izvedbi vrhniškega pihalnega orkestra, Mance in Anžeta Rupnik ter Okteta Raskovec. Poseben pečat dogodku pa je dala tudi prisotnost praporjev vrhniških društev in organizacij ter simbolno veteransko dejanje v izvedbi lokalnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Župnik Mohor Rihatršič je opravil tudi molitev za domovino.
Po koncu uradnega dela je sledilo še druženje, kjer je za pogostitev poskrbela ekipa iz Starega malna.
Vrhnika, 23. junij – Na predvečer praznika svetega Janeza Krstnika, ki goduje 24. junija, je na Sveti Trojici zvečer zagorel tradicionalni kres. Pred tem je v tamkajšnji cerkvi potekala sveta maša za domovino.
Po ustaljeni tradiciji kresne noči je na Sveti Trojici tudi letos zagorel kres. Kljub nekaj dežnim kapljam, ki jih je suša prizadeta pokrajina tiho pričakovala v večji meri, je kresovanje potekalo nemoteno. Pred tem je v cerkvi Svete Trojice mašo za domovino daroval lazarist dr. Borut Pohar ob somaševanju domačega župnika Mohorja Rihtaršiča. V pridigi je poudaril vlogo posameznika v družbi in dodal, da je država ogledalo naših dejanj – boljši kot bomo mi, več lahko pričakujemo od nje.
Slovesnosti se je udeležili tudi praporščak lokalnega združenja veteranov osamosvojitvene vojne, kar je dogodku dodalo poseben pečat.
Travniki so že zeleni, z rožicami razcveteni pojd’mo jih kosit, oj, pojd’mo jih kosit in dekleta gor budit.
KUD Kosec Log-Dragomer vas vabi na prireditev »Kosci in grabljice 2025«
Ta bo v soboto 28.junija 2025 od 10:00 ure dalje na vrtu Čamernikovih pri Telekomu na Dragomerški cesti.
V košnji in spravilu sena bodo tekmovale ekipe iz Loga, Dragomera in Lukovice. Za pogostitev in pesem bo poskrbljeno, dobro voljo pa prinesite s seboj!
V ponedeljek, 16. junija 2025, je na Dobrovi svoja vrata odprla nova Knjižnica Dobrova, ki je odslej umeščena v prenovljene prostore stavbe Zelena dolina. Gre za pomemben mejnik v razvoju kulturnega in družbenega življenja kraja, saj knjižnica postaja več kot le prostor za izposojo knjig – postaja odprto, dostopno in živahno stičišče vseh generacij.
Nova knjižnica je zasnovana v skladu z najsodobnejšimi standardi, s prostornimi, svetlimi in dostopnimi prostori, ki omogočajo branje, učenje, ustvarjanje in druženje. Direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ga. Teja Zorko, je ob otvoritvi poudarila, da knjižnica ni le prostor za izposojo knjig, temveč je prostor navdiha in medgeneracijskega srečevanja.
Poseben poudarek je namenjen dostopnosti – knjižnica je prijazna vsem, tudi osebam z različnimi oblikami invalidnosti. Na voljo so kotički za sprostitev, učenje, razstave, dogodke in ustvarjalne delavnice. Knjižnica sledi sodobnim trendom in omogoča dostop do elektronskih knjig, zvočnih knjig na platformi Audibook ter pretočnih vsebin prek Kanopyja in Baze slovenskih filmov.
V preteklost…
Knjižnica Dobrova ima bogato zgodovino, ki sega vse do leta 1954, ko je kot Ljudska knjižnica začela delovati s pomočjo prostovoljcev in je obsegala le nekaj sto knjig. Knjižnica je od svojih skromnih začetkov večkrat spreminjala svoj dom – od prvotnih prostorov v Zadružnem domu na Dobrovi, do leta 1991, ko je zaživela v večjih prostorih v mansardi iste stavbe.
Leta 2008 je postala del Mestne knjižnice Ljubljana, kar ji je omogočilo nadaljnji razvoj in povezovanje z večjo mrežo knjižničnih storitev. Z leti se je knjižnica razvila v pomembno kulturno središče, ki ponuja pester program: od pravljičnih uric za otroke, bralnih značk Ciciuhci, projektov Poletavci in NajPoletavci, do bralnega gibanja Mesto bere za odrasle.
Vodja knjižnice Jure Bricelj je ob tej priložnosti izrazil veselje, da se knjižnica odpira v prostorih, ki bodo prebivalcem Dobrove nudili še več možnosti za učenje, ustvarjanje in kakovostno preživljanje prostega časa.
Zelena dolina – od zapuščenega objekta do novega družbenega prostora
Stavba Zelena dolina ima za kraj posebno simboliko. Kot je poudaril župan občine Dobrova – Polhov Gradec, Jure Dolinar, je bila stavba dolgo časa v slabem stanju, a so s prenovo in legalizacijo nekdanje nekontrolirane gradnje prostoru dali novo življenje. Kot pravi, so se odločili, da bo prav tukaj zrasla knjižnica prihodnosti, ki pa bo sobivala s prostori krajevne skupnosti Dobrova in drugimi vsebinmi, ki bodo stavbo še bolj obogatile.
Otvoritev je potekala v prijetnem, krajevno obarvanem kulturnem programu, ki so ga oblikovali vaščani Dobrove. Glasbeno sta ga popestrili flavtistki Eva Bogataj in Lucija Zamejc iz Glasbene šole Emil Adamič, člani Društva upokojencev Dobrova pa so program nadgradili z različnimi recitacijami. Slavnostni trak so skupaj prerezali župan g. Dolinar, predsednik Krajevne skupnosti Dobrova, g. Marjan Pograjc ter direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ga. Teja Zorko.
Nova Knjižnica Dobrova aktivno sodeluje tudi v projektu ”Trajnostno v knjižnico po nagrado!”, ki spodbuja obiskovalce, da knjižnico obiščejo na trajnostne načine – s kolesom, peš ali z javnim prevozom. Vsi, ki bodo zbrali pet nalepk s trajnostnimi prihodi, bodo sodelovali v nagradnem žrebanju za nepozabno doživetje v Ljubljanski urbani regiji.
V prihodnost…
Knjižnica Dobrova tako z vstopom v Zeleno dolino odpira novo poglavje v svoji zgodbi – postaja srce skupnosti, sodoben kulturni prostor in zgled dobre prakse, kako lahko lokalna skupnost, občina in knjižnična mreža skupaj ustvarijo okolje, kjer se prepletajo znanje, kultura in trajnostni razvoj.
Dobrova je tako z novo knjižnico pridobila več kot le sodobne prostore – pridobila je prostor, kjer bodo domovali ideje, pogovori in skupna prihodnost.
Tudi letos za otroke organiziramo tabor v naravi za otroke v Logaških Žibršah med 30.6. In 4.7. 2025
Tabor je namenjen vsem otrokom med 4. In 14. letom.
Otroci s taborom pričenjajo v ponedeljek,poleg spanja na kozolcu se med tednom zabavajo še preko športnih iger, kulinaričnih doživetji, ustvarjalnih delavnic, taborniški vragolij…
Letos otroke čaka tudi eno super presenečenje ????
Za otroke poskrbimo super animatorji, tako da je zanje maksimalno zabavno in tudi varno.
Občinska svetnika Domen Cukjati iz Dragomera in Roman Remškar iz Loga sva sredi junija 2025 organizirala srečanje občanov, na katerem sva predstavila problematiko močno povišanih cen komunalnih storitev.
Občina je po zakonu zadolžena za izvajanje gospodarskih javnih služb, med katere sodijo oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod ter ravnanje z odpadki. Te storitve v imenu občine izvaja Javno komunalno podjetje KPV. Z januarjem 2025 so v občini začele veljati bistveno višje cene teh storitev, kar so občani opazili na svojih položnicah.
Na srečanju, ki se ga je udeležilo 108 občanov, sva svetnika izrazila nestrinjanje z visokimi cenami, predstavila svoj pogled na problematiko in odgovarjala na vprašanja udeležencev. Prisotni so bili tudi župan in oba podžupana, ki so podali svoje argumente za dvig cen. Dogodek je kljub aktualnosti teme in različnim stališčem potekal v kulturnem ter demokratičnem vzdušju.
