Počitniško-dopustniški čas je lepa priložnost za pohode v naravo. Čeprav pogosto izbiramo izlete v bolj oddaljene kraje naše lepe Slovenije, pa imamo veliko možnosti za prijetne in zanimive pohode tudi v Borovniški občini. Letošnje leto, ko obeležujemo 125 let športa v Borovnici, smo k pohodniški aktivnosti še posebej vzpodbujeni z »nabiranjem« žigov v pohodniškem kartončku. Verjamem, da ste kakšnega že odtisnili. Ker je v družbi vse lažje in prijetneje, smo se v petek, 4. julija podali na krožno pot iz Borovnice čez Pokojišče na Laze in nazaj v Borovnico. Zbrala se nas je skupina pohodnikov, med katerimi je bil najmlajši sedemletni Anže, ki pa je pot premagoval s tako lahkoto in poskočnostjo, da smo mu komaj sledili. Strma pot na Pokojišče nam je orosila čela, ni pa nam vzela dobre volje in poguma, da smo složno prišli do vrha in si ponosno pritisnili žig v kartonček. V senci stare hiše, ki je bila včasih gostilna, smo si privoščili malico in si malo odpočili. Pot smo nadaljevali proti Zavrhu. Tu je sonce že močno pripekalo, zato smo bili veseli, ko smo se odcepili na markirano pot, ki z Zavrha vodi proti Lazam in Bistri. Dolgo smo hodili po stezi, obdani z visoko praprotjo in suhozidom. Spraševali smo se, od kdaj že kljubuje času in zakaj so ga takratni prebivalci Zavrha postavili. Morda bi nam znal odgovoriti kakšen starejši domačin, kdo ve? Ko je steza, po kateri smo hodili v gosjem redu, ženske spredaj, moški zadaj – menda zato, da smo ženske pobrale vse klope -, prešla v kolovoz, so se spet razvezali naši jeziki in v prijetnem klepetu smo prišli do velikega križa na Lazami. Klopca ob poti je vabila k počitku in iz nahrbtnikov smo pojedli še ostanke malice. Bili smo si enotni, da sendvičev ne bomo nosili v dolino. Spust do naselja Laze nad Borovnico in – hop -, že smo bili v Mavčevi dolini. Kljub vročini smo v zelenju gozda preživeli lep dan, prehodili 12 km in si ob slovesu obljubili, da se vidimo naslednjič. In kam se bomo podali? Vabi nas Planina nad Borovnico.
Med 29. junijem in 6. julijem je v Horjulu potekal letošnji poletni oratorij, ki se ga je udeležilo kar 140 otrok. Dogajanje je bilo razporejeno na več prizorišč – v župnišču, cerkvi in v Prosvetnem domu.
Za pripravo in izvedbo programa je skrbelo 35 predanih mladih animatorjev, od tega dva voditelja. Animatorji so prevzeli različne naloge: od vodenja skupin, priprave iger, delavnic in kulise, do snemanja igrice in vsakodnevne organizacije.
Geslo letošnjega oratorija je bilo Ne boj se, zasveti, glavni junak pa blaženi Alojzij Grozde. Otroci so skozi vsakdanja dogajanja odkrivali, kako vera v Boga daje moč in pogum za soočanje z življenjskimi izzivi.
V pestrem programu so imeli otroci vsak dan različne delavnice, med katerimi sta bili najbolj priljubljeni jamarska in lesarska. Sodelovali pa so tudi pri drugih unikatnih delavnicah: ljudske igre, gasilci, vezenje, izdelovanje zalivalk za rože, ustvarjalnih delavnic in drugo.
Namesto klasičnega izleta so se letos peš podali na Koreno, kjer so imeli sveto mašo. Vodne igre v soboto so otrokom prinesle dodatno zabavo, za presenečenje pa so pripravili video pozdrav pevca Ansambla Saša Avsenika, Luke Seška.
Letos je bila velika novost oratorija, da so animatorji igrico, ki se odvija vsako jutro, posneli vnaprej. To pomeni, da so si otroci vsako jutro ogledali video posnetek igrice. Animatorjem je to vzelo okoli pol meseca priprav ter mesec snemalnih dni. Celoten film je na voljo na YouTubu, projekt pa je bil tako uspešen, da ga animatorji vsekakor želijo ponoviti.
Nekaj novega na letošnjem oratoriju pa so bile tudi kateheze za starše, ki so potekale prvo nedeljo po sveti maši, medtem ko so se otroci razvrščali po skupinah. Starši so v treh sklopih spoznali vsebino, s katero so se otroci srečevali na oratoriju, in se ob tem pogovarjali in povezovali. Udeležilo se jih je okoli 60 zadovoljnih staršev, ki si tudi za vnaprej želijo podobnih srečanj.
Priprave na oratorij so se začele že takoj po 8. marcu, ko so končali z oratorijskim dnem. Sledili so mesečni sestanki, konec aprila pa še pripravljalni vikend v Vnanjih Goricah, kjer so se animatorji pripravljali, načrtovali delavnice, igre, kateheze in se povezovali kot ekipa.
Oratorij so otroci doživeli z velikim navdušenjem – teden, poln igre, duhovnosti in smeha, jim bo zagotovo ostal v lepem spominu.
Animatorji se za uspešno izvedbo oratorija iskreno zahvaljujejo vsem donatorjem, gospodu župniku, staršem otrok za zaupanjein vsem, ki so kakorkoli priskočili na pomoč. Oratorij v Horjulu je tudi letos znova dokazal, da skupnost lahko skupaj ustvarja nepozabne zgodbe.
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljubljana Vič je letos že tridesetič pripravila tradicionalno srečanje obrtnikov, podjetnikov ter njihovih družin in prijateljev v slikovitem okolju Polhograjskih Dolomitov. Dogodek se je začel s pohodom na Grmado izpred gostilne Pratkar v Polhovem Gradcu. Na poti so se pohodniki ustavili pri lovski koči, kjer jih je pričakala pijača dobrodošlice, na vrhu Grmade pa so obeležili obletnico postavitve smerne table. Kljub poštenemu vzponu je bil pohod predvsem priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj. Udeleženci so se tradicionalno ustavili tudi pri cerkvici sv. Uršule na Setnici, kjer so z domačim župnikom, g. Bogdanom Oražmom, obhajali sveto mašo.
Srečanje ima dolgo tradicijo, saj so ga prvič pripravili pred 30 leti obrtniki in podjetniki iz Polhovega Gradca in Črnega Vrha. Že takrat je bil namen dogodka krepitev vezi in sodelovanja med člani obrtne skupnosti. Med pomembne mejnike spada leto 2001, ko je bila v sodelovanju z občinami Dobrova-Polhov Gradec, Medvode in Škofja Loka na vrhu Grmade postavljena smerna tabla. Leta 2005 pa je bila na Setnici posajena lipa, ki simbolizira povezanost in sodelovanje.
Letos se je srečanja poleg aktivnih obrtnikov udeležilo tudi več upokojencev, ki so še vedno povezani z zbornico. Po pohodu so se udeleženci zbrali pred kmečkim turizmom Pr’ Mehačk, kjer je prisotne najprej pozdravila povezovalka dogodka. Sledil je nagovor predsednika OOZ Ljubljana Vič Jerneja Dolinarja, ki je v govoru poudaril pomen obrtnikov in podjetnikov za razvoj lokalnega gospodarstva. Spomnil je tudi na pokojnega Tilna Petriča, dolgoletnega predsednika zbornice, ki je s svojim delom pustil pomemben pečat.
Program je popestrila Folklorna skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca, ki je s plesom obiskovalce spomnila na bogato slovensko kulturno dediščino. Udeleženci so prejeli spominske pohodniške majice in vrčke, kasneje pa so se zabavali ob družabnih igrah, kot so met podkve, pikado in štrbunk.
Sledil je razrez jubilejne torte, nato pa se je druženje nadaljevalo ob glasbi ansambla Škof, ki je poskrbel za veselo vzdušje in ples.
Predsednik Jernej Dolinar je ob koncu povabil vse prisotne, naj si rezervirajo čas tudi za prihodnje leto, ko bo zbornica praznovala 50-letnico svojega delovanja.
V začetku julija je Šentjošt znova zaživel v znamenju oratorija. Med 30. junijem in 4. julijem se je na letošnjem oratoriju zbralo več kot 50 otrok, ki so skupaj z okoli 30 animatorji ustvarili prijetno skupnost, kjer so vsak dan doživljali nekaj posebnega. Središče dogajanja je bil Kulturni dom, a kot so povedali – oratorijski prostor je pravzaprav kar cela vas. Otroci in animatorji so veliko časa preživeli na prostem, v farovžu, pa tudi na izletu.
Animatorji, ki so se na oratorij pripravljali več mesecev, so ob rednih sestankih imeli tudi pripravljalni vikend in enodnevne priprave. Vsak je imel določeno nalogo – nekateri so skrbeli za igre, drugi za delavnice, tretji za pripravo hrane ali za čistočo prostorov. Pomembno pa je bilo predvsem to, da je imel vsak odprte oči in srce za otroke in pomoč, kjer so jo v danem trenutku potrebovali.
Letošnji oratorij je potekal pod geslom Ne boj se, zasveti, osrednji junak pa je bil blaženi Alojzij Grozde. Otroci so skozi njegov zgled spoznavali pomembne vrednote – odpuščanje, darovanje, dostojanstvo, odločnost in priprošnjo svetnikom. Animatorji so za otroke pripravili številne zanimive delavnice, od ustvarjalnih in filozofskih do športnih in preživetvenih. Posebej priljubljene so bile kmečka, športna in preživetvena delavnica, veliko zanimanja pa je požela tudi delavnica izdelovanja makete sobic, razprave o moralnih vprašanjih in celo pisanje pesmi.
V Šentjoštu vsako drugo leto organizirajo tudi izlet in letos so se odpravili v Žiri. Izlet je bil poln doživetij – pohod, igra, kopanje in celo plesno tekmovanje na travniku – so otrokom ostali v nepozabnem spominu. Veselje in navdušenje je prinesel tudi pena party, ki ga je po vodnih igrah pripravil čarodej Jole cole – igrišče se je za eno uro spremenilo v pravo morsko oblačno pokrajino.
Oratorij je zaznamoval tudi bil obisk sestre Petre, ki se jim je že večkrat z veseljem pridružila. Animatorji so celoten teden spremljali otroško navdušenje z objemi, nasmehi in toplimi besedami, ki so bile najlepša potrditev njihovega truda. Ena izmed mamic je celo povedala, da ima njena hči dva najljubša dneva v letu – rojstni dan in prvi dan oratorija.
Zahvala za uspešen oratorij gre poleg animatorjem tudi župniji in celotni skupnosti, ki je odprla vrata in priskočila na pomoč. Kulturno društvo je zaupalo uporabo doma, gasilsko in športno društvo sta posodila opremo, gostišče Grič je poskrbelo za odlične obroke, sponzorji pa so prispevali finančno podporo. Organizatorji se z veliko hvaležnostjo spomnijo tudi na sv. Janeza Boska, pobudnika oratorijskega gibanja, in vse, ki so njegovo idejo razvijali naprej, ter na Oratorij Slovenija, ki vsako leto pripravi izhodišča in gradiva. Najbolj pa so hvaležni seveda nebeškemu Očetu za vse male, a dragocene stvari – lepo vreme, družine, palačinke, prijatelje … in vso radost, ki jo prinese oratorij.
V soboto, 19. julija, je Prostovoljno gasilsko društvo Dvor pri Polhovem Gradcu praznovalo 80. obletnico neprekinjenega delovanja društva. Svečana prireditev ob tej obletnici je potekala pred gasilskim domom v Dvoru, kjer so se zbrali domačini, gasilci, častni gostje in prijatelji društva, da bi skupaj počastili dolgoletno tradicijo, predanost in požrtvovalnost prostovoljnih gasilcev.
Praznovanje se je začelo z veličastno gasilsko parado, ki jo je spremljala Godba Dobrova – Polhov Gradec. Občinstvo je v paradi lahko občudovalo gasilsko mladino, operativne gasilce ter gasilska vozila različnih društev, med katerim je bila v ospredju nova gasilska avtocisterna GVC-3. Ta sodobna pridobitev je za PGD Dvor izrednega pomena, saj bo omogočala še hitrejše in učinkovitejše posredovanje ob požarih in drugih nesrečah.
Kulturni program je otvorila godba Dobrova-Polhov Gradec s slovensko in gasilsko himno. Slovensko himno je s petjem popestril priložnostni gasilski pevski zbor gasilske mladine PGD Dvor. V nagovoru je nato predsednik društva Žiga Sečnik poudaril pomen povezanosti in prostovoljstva vseh generacij gasilcev, ki so gradili temelje močnega društva.
Župan Jure Dolinar je društvu podelil občinsko priznanje za izjemen prispevek k varnosti in razvoju lokalne skupnosti. Častna gostja, dr. Janja Kramer Stajnko, namestnica predsednika Gasilske zveze Slovenije, je v govoru izpostavila prostovoljno gasilstvo kot eno najplemenitejših poslanstev v Sloveniji. Kulturni program so med govori popestrile članice priložnostnega pevskega zbora gasilske mladine PGD Dvor s pesmijo Gasilci smo.
Na slavnostni seji, ki je potekala nekaj mesecev pred parado, so bila podeljena priznanja Občini Dobrova-Polhov Gradec, občinski Civilni zaščiti ter vsem prostovoljnim gasilskim društvom iz občine in sosednje Občine Horjul. Prav tako so društvena in občinska priznanja prejeli številni člani domačega društva: Jan Jesenovec, Luka Kapele, Sandi Kopač, Kristjan Koprivec, Uroš Kozjek, Gregor Peklaj, Viktor Prosen, Janko Rožnik, Jože Škof, Jurij Škof, Žiga Sečnik, Jernej Zibelnik in Martin Zibelnik.
Na sobotni slovesnosti pa so bila podeljena še odlikovanja Gasilske zveze Slovenije, ki jih je v skladu z gasilskim protokolom podelila namestnica predsednika GZS, dr. Janja Kramer Stajnko.
Gasilsko odlikovanje III. stopnje je prejel Mitja Zibelnik, dolgoletni član društva, nekdanji predsednik in nepogrešljiv sodelavec, ki je aktivno deloval v komisiji za starejše gasilce ter kot praporščak in voznik pogosto pomagal pri društvenih nalogah. Prav tako je gasilsko odlikovanje III. stopnje prejel Metod Kuclar, ki je s svojo vsestranskostjo, sodelovanjem na vajah, intervencijah in prireditvah ter pozitivno energijo krepil delovanje in povezanost društva.
Klemen Zibelnik je za dolgoletno delo kot tajnik in mentor mladine ter za uspešno vodenje mladinskih ekip prejel gasilsko odlikovanje I. stopnje. Za izjemno vodenje društva, zlasti kot poveljnik, organizator in povezovalna osebnost, je Primož Zibelnik prejel gasilsko plamenico II. stopnje. Damjan Marolt, ki skrbi za tehnično brezhibnost opreme in vozil ter zanesljivo prevzema odgovorne naloge na intervencijah, je bil nagrajen z gasilsko plamenico II. stopnje. Enako priznanje je prejel tudi Matjaž Kralj, ki je z dolgoletnim delovanjem skrbel za radijske zveze, tehnično podporo in operativno pripravljenost društva.
Najvišje osebno priznanje med letošnjimi nagrajenci, gasilsko plamenico I. stopnje, je prejel Marko Zibelnik, ki je s strokovnim znanjem in dolgoletnim vodstvenim delom pomembno prispeval k usposobljenosti članov in vzdrževanju opreme.
Za konec je društvo ob svojem visokem jubileju prejelo gasilsko odlikovanje I. stopnje, ki ga je podelila namestnica predsednika Gasilske zveze Slovenije, dr. Janja Kramer Stajnko.
Sledil je uradni prevzem vozila, ki temelji na podvozju Scania s štirikolesnim pogonom in ima 6.400-litrski rezervoar za vodo. Vrednost novega vozila je znašala 245.000 evrov. Po prerezu traku, ki sta ga izvedla župan občine Dobrova – Polhov Gradec, Jure Dolinar, ter predsednik PGD Dvor, Žiga Sečnik, je sledila predaja ključev novemu glavnemu vozniku Jerneju Zibelniku. V vozilu so nato simbolično preizkusili delovanje motorja ter zvočnih in svetlobnih signalov. Novo gasilsko cisterno je blagoslovil domači župnik Bogdan Oražem, ki je društvu zaželel varne poti in uspešne intervencije.
Praznovanje se je nadaljevalo na prizorišču v Dolenji vasi, kjer je pod velikim šotorom potekala tudi veselica z Dejanom Vunjakom in Brendijevimi Barabami. Kot vsako leto so se Dvorci tudi letos zelo potrudili pri pripravi prostora in dočakali tudi jasno vreme brez kapljice dežja. Letos so na veselici tradicionalno ponujali dvorske pice, palačinke dveh vrst, bogat srečelov, bar na vodi – Cvetličarno, za otroke kar dva napihljiva grada in igro žebl’ mahn. Obiskovalci so si poleg tega lahko ogledali tudi novo gasilsko vozilo in pozdravili malega pujska, ki je bil na voljo na ogled v posebni ogradi.
Več kot uspešno praznovanje jubileja je gasilcem dalo dodaten zagon za delo in širjenje gasilstva po občini in širše.
Za vsakoletno peš romanje iz Borovnice na Brezje ve marsikateri Borovničan. Da smo letos poromali že tridesetič, pa verjetno ne. Z romanji je leta 1996 pričel naš faran Lojze Pezdir in iskal poti in stezice, stran od prometnih cest in našel tudi take, po katerih so že davno, davno nazaj romali verniki k Mariji Pomagaj na Brezje. V tridesetih letih je na tej poti romalo veliko Borovničanov, nekaj pa je vedno bilo in je še romarjev iz drugih župnij, npr. Preserje, Ig, Rakek, Cerknica, Logatec. Edini, ki ni manjkal na nobenem romanju je Lojze Pezdir. Letošnjo pot smo prehodili 27. in 28. junija. Čeprav je bil začetek romanja moker, saj je ob tretji uri zjutraj na štartu v Borovnici deževalo, grmelo in se bliskalo, nas je na poti proti Horjulu že pobožalo sonce. Vzpon iz Vrzdenca proti Šentjoštu pa nas je dodobra ogrel. V Šentjoštu smo si ogledali Restavratorsko delavnico z več desetletno tradicijo, nato pa se okrepčali pri družini Kavčič. Krajši počitek je dobro del, saj nas je nato pot vodila preko Planine nad Horjulom do Zadobja. Kosilo iz nahrbtnika je bilo na jasi ob robu gozd. Čas počitka se je hitro iztekel in spet smo vzeli pot pod noge. Ko smo stopili iz gozda se je odprl čudovit pogled na okoliške hribe in Poljansko dolino. Bukov vrh s čudovito cerkvico Matere Božje znano kot božja pot svete Sobote, Blegoš, ki se dviga med Poljansko in Selško dolino, Malenski vrh s veliko baročno cerkvijo Marijinega nebovzetja in nekje v daljavi naš cilj prvega dne, Četena Ravan. Prvi romarski dan smo po 45 km sklenili s sveto mašo na Četeni Ravni in tam tudi prenočili. V soboto smo si že ob šesti uri oprtali nahrbtnike in zagrizli v klance Starega Vrha nad Škofjo Loko. V kraju Selca, po katerem je Selška dolina dobila svoje ime, smo si privoščili kavico, osvežilno pijačo in kupili nekaj hrane za čez dan. Tu smo srečali skupinico mladih fantov iz Šentjošta, ki je tudi romala na Brezje. Naša romarska pot se je nadaljevala v slogu gori-doli in ko smo zagledali cerkev sv. Primoža in Felicijana na Jamniku, smo bili zelo veseli. Ne samo, da je pogled nanjo res veličasten, od tu naprej tudi ni več težjih vzponov in vemo, da se bližamo našemu cilju. Koraki sicer postajo nekoliko krajši in utrujenost je čutiti v nogah, a v srcu je vedno več veselja. Malo pred baziliko na Brezjah smo se pri križu ob poti ustavili in pričeli peti pesem O romar moj le tu postoj, ki je izzvenela tik pred vrati bazilike. Bili smo srečni, ko smo po 27 km, skupaj pa kar 72-tih priromali k Mariji pomagaj in v marsikaterem očesu se je zalesketala solza. Ob štirih popoldan smo bili pri sveti maši, ki je bila namenjena vsem borovniškim romarjem in njihovim družinam in pri kateri smo tudi sodelovali. Ob koncu maše je začetke peš romanja na Brezje opisal gospod Lojze Pezdir. Skozi trideset romanj se je zvrstilo veliko romarjev, nekateri med njimi so že pokojni, drugim zdravje več ne dopušča, da bi se podali na to zahtevno pot, se pa vsako leto pridruži tudi kakšen nov romar. Kot je povedal g. Lojze, romanje ni samo pot, je molitev, je tišina, je pogovor samega s seboj, je potrpljenje drugega z drugim, je srečevanje z domačini. Srečanje z Marijo Pomagaj je globoka zahvala za vse kar se nam je zgodilo in ponižna prošnja, da nas bi še naprej čuvala na vseh naših poteh. Predno smo se razšli, smo pred kipom svetega Janeza Pavla II. naredili še spominsko fotografijo, romarki Melita in Lili pa sta se v imenu vseh zahvalili Lojzu Pezdirju in Janiju Bolariču za vsakoletno organizacijo romanja.
V soboto in nedeljo, 21. in 22. junija, je v župnijskem domu na Dobrovi potekal godbeni tabor domače godbe Dobrova – Polhov Gradec. Tabor, ki vsako leto združuje glasbenike vseh starosti, je bil tudi letos namenjen intenzivnim vajam in pripravam na tradicionalno jesensko prireditev Noč godbe, ki bo letos potekala pod evrovizijsko tematiko.
Sobota je bila v znamenju sekcijskih vaj. Godbeniki so se razdelili v štiri skupine po inštrumentih – pihala, trobila, nizka trobila in tolkala – in dopoldne ter popoldne namenili piljenju zahtevnih aranžmajev. Letos so bile vaje osredotočene na največje evrovizijske uspešnice domačih in tujih izvajalcev, ki bodo oktobra zazvenele na Noči godbe 2025 – Evrovizija.
Vmesni čas med vajami so godbeniki preživeli ob odlični hrani, za katero je skrbela godbena mama Magdalena z družino. Poskrbeli so tako za toplo kosilo kot za malico, ki je godbenikom vrnila energijo za nadaljnje vaje.
Nedeljski program se je nadaljeval s skupnimi vajami celotnega orkestra. Po dopoldanskem delu so se godbeniki udeležili tradicionalnega nastopa na 33. Dnevu pod Lovrencem, kjer so sodelovali v slavnostnem sprevodu in tekmovali pri kmečkih igrah. Dogodek, ki ga vsako leto organizira Turistično društvo Briše, je ena ključnih poletnih postojank godbe.
Letošnja evrovizijska Noč godbe bo potekala v petek 17. oktobra v športni dvorani na Dobrovi. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili izboru najbolj znanih evrovizijskih skladb, ki so v preteklosti polnile dvorane po Evropi. Program bo še posebej bogat, saj se bodo orkestru pridružili kar trije znani slovenski glasbeniki, ki bodo z orkestrom soustvarjali večer glasbe, spektakla in nostalgičnih uspešnic.
Godbeni tabor je kot vsako leto služil tudi povezovanju godbenikov, predvsem pa je bil temelj za kakovostno predstavitev programa jesenskega koncerta.
Godbeniki vse glasbene navdušence že zdaj vabijo, da si petek, 17. oktober, rezervirajo za obisk koncerta, kjer bodo prvič zazvenele Evrovizijske uspešnice.
Aja.. no še prej pa se godba odpravljana Triglav – to pa bo res največji podvig leta.
V ponedeljek, 10. junij, je na vrhu Polhograjske Grmade potekalo že 24. tradicionalno srečanje planincev ob obletnici postavitve smerne table, ki stoji na meji med občinama Dobrova – Polhov Gradec in Medvode. Dogodka se je udeležilo več kot 50 pohodnikov iz Planinskega društva Blagajana Polhov Gradec in Planinskega društva Medvode.
Pohodniki iz Polhovega Gradca so se zbrali pri koči na Ravneku in se skupaj odpravili proti vrhu Grmade, kjer so jih že čakali planinci iz Medvod.
Ob 17. uri sta udeležence nagovorila predsednika obeh planinskih društev. Dogodku se je letos pridružila tudi podžupanja Občine Dobrova – Polhov Gradec Ana Oblak, ki je v kratkem nagovoru pozdravila prisotne, pohvalila organizacijo in izrazila željo, da se tradicija nadaljuje tudi v prihodnje.
Po krajšem druženju na vrhu Grmade so se planinci zbrali še na Gontah, kjer je za pogostitev poskrbelo Planinsko društvo Medvode.
Dogodek je nastal kot spomin na postavitev smerne table na vrhu Grmade, ki označuje pomembno točko na meji obeh občin in planinskih poti. Planinski društvi skupaj skrbita za urejanje in vzdrževanje poti na Grmado, ki je del Polhograjske planinske poti, dolge približno 88 kilometrov.
Sodelovanje med društvoma sega v čas pred ustanovitvijo PD Blagajana, ko so bili planinci iz Polhovega Gradca še člani PD Medvode. Tradicija skupnega dogodka je zato tudi priložnost za ohranjanje vezi med društvoma ter medgeneracijsko prenašanje prijateljstev in skupnih vrednot.
Dogodek vsako leto poteka na isti datum, ne glede na dan v tednu ali vremenske razmere, ki doslej niso preprečile izvedbe srečanja.
V nedeljo, 29. junija, je pri Kapeli mučencev v Šentjoštu potekala osrednja spominska slovesnost v spomin na žrtve vojne in revolucije. Dogodek, ki ga že tradicionalno organizirajo Šentjoščani, je tudi letos zbral več sto ljudi iz domače in širše okolice. Letos pa je bila prireditev še posebej slovesna, saj kapela obeležuje 30 let, hkrati pa je ljubljanski nadškof blagoslovil tudi novi zvon.
Že ob prihodu v Šentjošt je obiskovalce pozdravila slika škofa Rožmana. Škof Gregorij Rožman je bil ljubljanski škof med letoma 1930 in 1959. V času druge svetovne vojne je vodil Katoliško cerkev na Slovenskem. Med vojno je nasprotoval komunizmu in podprl nekatere oblike sodelovanja z okupatorji, da bi zaščitil Cerkev in vernike. Po vojni je bil v Jugoslaviji obsojen v odsotnosti in se ni mogel vrniti domov – umrl je v izgnanstvu v ZDA.
Nad cesto med šentjoškima cerkvama je tradicionalno plapolala slovenska trobojnica, ob zidovih pokopališča so bile nameščene zgodovinske slike družin, vojakov in prve vaške straže. Na kozolčku ob smučišču pa je ljudi pozdravljala tabla z napisom Bog narod domovina.
Sveto mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore
Slovesno sveto mašo je ob somaševanju domačega župnika Franca Kadunca in duhovnika Boštjana Prevca daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob začetku maše je blagoslovil kopijo starega zvona iz leta 1354, ki je bil izdelan v livarni Eijsbouts na Nizozemskem. Stari zvon, ki ga je leta 1354 ulil zvonar Vivencij iz Benetk, je bil zaradi razpok neprimeren za obnovo. Nova kopija je bila rezultat uspešne prijave na participativni proračun Občine Dobrova – Polhov Gradec. Po blagoslovu so zvon dvignili in namestili v zvonik cerkve sv. Jošta, kjer je kasneje tudi prvič zazvonil.
V pridigi je nadškof Zore poudaril, da kapela nima le trideset let, temveč temelji na stoletjih vere, molitve in trpljenja domačinov. Spomnil je, da številne žrtve pobojev še danes nimajo groba. Ob 80. Obletnici konca druge svetovne voje, se je dotaknil tudi pomena dostojnega pokopa, dostojanstva umrlih ter dolžnosti družbe do resnice. Po njegovih besedah se pravica do pokopa ne začne pri slovesnosti, temveč pri priznanju človeškega dostojanstva vsakemu posamezniku, ne glede na okoliščine smrti.
Slavnostni govornik Lojze Peterle
Slavnostni govornik po sveti maši je bil Lojze Peterle, prvi predsednik demokratično izvoljene slovenske vlade. V svojem govoru se je spomnil vloge Šentjoščanov med in po vojni ter njihove pokončne drže, ki se je ohranila do danes. Poudaril je pomen resnice in dejal, da je svoboda prišla šele z demokratičnimi volitvami leta 1990. Dotaknil se je zgodovine komunističnih zločinov in pozval k odgovornosti ter k spoštovanju spomina na žrtve revolucije.
Po slavnostnem govoru je sledil kulturni program, ki so ga pripravili mladi Šentjoščani. Marcel Kavčič je na trobento zaigral Zdravljico, s pesmijo je slovesnost obogatil domači cerkveni pevski zbor, potekal pa je tudi recital mladih Šentjoščanov. V recitalu so otroci skozi zgodbe prikazali posledice povojnega nasilja za svoje družine – zgodbe o izginulih sorodnikih, zatiranju in pogumu, ki je ostal med prebivalci Šentjošta. Med prireditvijo je prvič iz zvonika zavonil tudi nov zvon.
Podelitev Ehrlichovega priznanja
Na slovesnosti je bilo podeljeno tudi Ehrlichovo priznanje z medaljo. Priznanje je izročil direktor založbe Družina dr. Tone Rode. Prejel ga je kipar in slikar Marjan Grum, rojen v Sloveniji, ki danes živi in ustvarja v Argentini. Njegova umetnost pogosto odraža slovensko zgodovino in trpljenje iz časa revolucije. Priznanje je v njegovem imenu prevzela Miriam Oblak.
Otvoritev razstave Marjana Gruma
Dva dni pred slovesnostjo, v petek, 27. junija, se je v cerkvi sv. Jošta odprla fotografska razstava z deli Marjana Gruma, kjer je predstavljena tudi nova monografija z njegovimi umetniškimi deli. Razstava je bila odprta do začetka julija.
Spominska slovesnost pri Kapeli mučencev je tudi tokrat poudarila pomen resnice, spomina in dostojanstva. S svojo prisotnostjo in aktivnim sodelovanjem so domačini in obiskovalci pokazali, da vrednote vere, domovine in človeškega spoštovanja ostajajo žive tudi danes.
Junij 2025 je bil v občini Dobrova – Polhov Gradec v znamenju rekreativnega kolesarstva. Čez občinske kraje sta se zaporedoma zvrstili dve pomembni prireditvi, ki sta vsaka po svoje pustili pečat: Maraton Franja BTC City, največji slovenski kolesarski maraton, ter Argonavtski maraton, ki tradicionalno spremlja praznovanje Argonavtskih dni na Vrhniki.
Maraton Franja
Od 13. do 15. junija je Slovenija znova gostila Maraton Franja BTC City, največji in najstarejši kolesarski dogodek pri nas, ki je svoje začetke doživel že leta 1982. Dogodek je po vseh teh letih prerasel v simbol množičnega, a hkrati osebnega športnega doživetja, ki vsako leto privabi več tisoč kolesarjev iz Slovenije in tujine.
Maraton Franja je danes del svetovne serije UCI Gran Fondo World Series, kjer se ob bok postavljajo še 30 drugim mednarodnim maratonom. V več kot 40-letni zgodovini se je dogodka udeležilo prek 150.000 uradno registriranih kolesarjev iz več kot 80 držav. Dogodek ponuja več razdalj in težavnostnih stopenj – od otroškega maratona, Franje Barjanke in družinskega maratona, do Velike in Male Franje ter kronometra.
V nedeljo, 15. junija, je Triglav mali maraton Franja potekal tudi skozi občino Dobrova – Polhov Gradec. Kolesarji so občino prečkali med 11.00 in 11.30, ko je karavana peljala od Dolgega mostu čez Kozarje, Dobrovo, Brezje, Horjul, vse do Suhega dola in naprej čez Lučine, kjer je bil tudi vzpon z 8 kilometri dolžine in povprečnim 5-odstotnim naklonom. Tam se je nahajala tudi okrepčevalna postaja, nato pa se je trasa spustila proti Gorenji vasi, kjer se je priključila Velikemu maratonu in skupaj z njim nadaljevala nazaj proti cilju v BTC City Ljubljana. Gre za 72-kilometrsko traso, ki kljub svoji “mali” oznaki vključuje zahtevne vzpone in tehnično razgibano pot.
Argonavtski maraton
Le teden dni kasneje, v nedeljo, 22. junija 2025, je skozi občino peljal še Argonavtski maraton, ki poteka v okviru praznovanja Argonavtskih dni na Vrhniki. Gre za vsakoletni dogodek, ki zbližuje šport, tradicijo in lokalno skupnost ter nagovarja tako vrhunske kolesarje kot rekreativne udeležence.
Kolesarski maraton ponuja tri razdalje: Družinski maraton (24 km), Mali maraton (63 km) in Argonavtski maraton (86 km), ki je letos zajel tudi velik del občine Dobrova – Polhov Gradec. Štart je bil ob 10.30 na Vrhniki, najdaljša trasa pa je kolesarje vodila čez Borovnico, Podpeč, Brezovico, nato pa skozi Dobrovo, Zaklanec, Dolenjo vas, Polhov Gradec, Setnik (Zalog), Planino nad Horjulom, Suhi dol, Šentjošt in Potok, nazaj proti Podlipi in Vrhniki.
Gre za tehnično zahtevno in slikovito traso, ki poteka čez gozdove, gričevja in zaselke, ter vključuje tudi večje vzpone. Skozi občino se je vila kar lep del trase, ki je bil zaradi naravne razgibanosti še posebej atraktiven za kolesarje.
Tako kot pri Franji so tudi tukaj krajani pozdravili karavano, ki je s svojim gibanjem v okolje prinesla prijetno vzdušje.
Občina Dobrova – Polhov Gradec s svojo naravno lepoto, razgibanostjo ter primerno infrastrukturo ostaja pomemben člen na zemljevidu slovenskih rekreativnih kolesarskih poti.
