Kategorija: Obvestila

  • Računalniške delavnice

    Računalniške delavnice

    Brezplačne računalniške delavnice v Društvu Upokoljencev Vrhnika, uspešno organizira Komisija za digitalno opismenjevanje.

    Zadnje dni v maju smo izvedli delavnice z naslovom  DIGITALNA ORODJA ZA ŽIVLJENJE IN DELO. Tudi tokratno izvedbo delavnic smo zaupali podjetju AGORA d.o.o. Parmova 53, Ljubljana, ki ima dolgoletne izkušnje na področju računalniškega izobraževanja. Mentor delavnic,  gospod Janko Lah, nas je ponovno navdušil s svojim pristopom pri izvedbi delavnic. Razen prejete skripte s podrobnimi razlagami vseh tematskih področij delavnic  smo prejeli tudi zvezek z vajami. Le ta je vsem udeležencem omogočil uspešno sledenje pri izvedbi delavnic in samostojno ponovitev vaj na svojem računalniku v domačem okolju.

    Udeležba na tokratnih delavnicah je zagotovila minimalno kvoto za organizacijo v dveh skupinah. Sama izvedba naslednjih delavnic postaja izziv za komisijo glede na odzivnost naših članov. Verjamemo da bosta jesenska termina, ki jih že zdaj napovedujemo, bolj obiskana in s tem še bolj uspešna.

     Želja in naloga komisije je, da čim več upokojencev uspešno obvlada digitalna orodja in pridobi specifična znanja in veščine. S spoznanjem uporabnosti pridobljenih znanj v vsakdanjem življenju se bomo uspešno vključili v današnji digitalni svet.

    Našo pot v prihodnost tlakujemo z digitalno pismenostjo.

    Zapis: Juso Islamović

    Komisija za digitalno opismenjevanje

                                 

  • Potepanje Sončkov po grebenih Polhograjskega hribovja

    Potepanje Sončkov po grebenih Polhograjskega hribovja

    V maju načrtovani pohod po zanimivem predelu nad dolinama Hrastnice na vzhodu in Bodojske grape na zahodu smo Sončki izpeljali šele v začetku junija. Še vedno ne ravno stabilno vreme nam je naklonilo dokaj sončno in toplo dopoldne z vetrom in oblaki, ki so vsake toliko časa zakrili sonce in naredili dan bolj prijeten za hojo.

    Mimo Škofje Loke smo se po dolini Kopačnice zapeljali na Selo nad Polhovim Gradcem.  

    Avtobus smo zapustili na sedlu med dolino Hrastnice in Petačevim grabnom

    Če bi od izhodišča krenili levo, bi se mimo cerkve Sv. Jedrt lahko podali na Tošč, a nas je pot vodila desno mimo domačij in lepo pokošenih travnikov na greben, ki se začenja nad Petačevim grabnom. Dokaj strma pot mimo travnikov in po kolovozih med njimi nam je ponudila številno travniško cvetje, ki ga v nižjih predelih zaradi intenzivne pridelave in gnojenja skorajda ni več mogoče srečati. Povzpeli smo se na najvišjo točko današnjega pohoda, Polančev vrh z 907 mnv in prek njega nadaljevali do cerkvice Sv. Ožbolta (850 mnv), ki se nahaja na enem izmed številnih razglednih polhograjskih grebenov.

    Prvi cilj – cerkev Sv. Ožbalta ob mogočni lipi

    Po izročilu naj bi na tem mestu stal že poganski tempelj. Cerkev je bila prvotno zgrajena v gotskem slogu s kasnejšimi predelavami in obnovami. Od cerkve so ob jasnem dnevu prekrasni razgledi na skoraj vse strani neba, a nam so jih tokrat oblaki na zahodu in severu zakrivali.  Škoda, tako smo npr. Blegoš in še dlje proti zahodu lahko le slutili Julijce, proti severu pa Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Smo pa si lahko na obronkih travnika okoli cerkve in ob stezi, ki pelje do bližnje kmetije, ogledali arniko, zdravilno rastlino, ki jo je vse redkeje mogoče videti. Nadaljevali smo v smeri proti cerkvi Sv. Andreja, ki s skodlami kritim zvonikom resnično pritegne poglede.

    Nadaljevanje poti sledi grebenu med dolino Hrastnica in Bodojsko grapo

    Po krajšem počitku smo se spustili do vasi Sveti Andrej nad Zmincem, nad katero je cerkev, in nato po cesti krenili proti dolini Kopačnice, kjer nas je v kraju Sv. Barbare pričakal avtobus.

    Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

    GPS zapis Srečko Kenk

  • Sprememba zakonodaje na področju NUSZ na območjih brez javnega vodovoda

    Sprememba zakonodaje na področju NUSZ na območjih brez javnega vodovoda

    Občina Horjul obvešča vse zavezance za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), da bodo v poletnih mesecih v poštne nabiralnike dobili odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Horjul, ki jih izdaja Finančna uprava RS (FURS).

    Prav tako želimo obvestiti oz. seznaniti vse lastnike stanovanjskih in poslovnih prostorov na območjih občine Horjul, ki niso opremljena z javnim vodovodnim omrežjem in kjer v zadnjih letih zavezanci niso prejemali odmere za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, da bodo od leta 2025 tudi oni zavezanci za plačilo NUSZ.

    Občina Horjul se je seznanila z mnenjem Ministrstva za naravne vire in prostor iz katerega izhaja, da je odločba Ustavnega sodišča RS (št. U-l-11/16-29 z dne 17.09.2020) spremenila pravni pogled na odmero NUSZ za zazidana stavna zemljišča (v nadaljevanju ZSZ), saj opremljenost z javnim vodovodom, kanalizacijskim in električnim omrežjem, kot izhaja iz drugega odstavka 58. člena ZSZ-84, ni več pogoj za odmero NUSZ za ZSZ. Definiranje ZSZ izhaja le iz določb 218. in 218.b člena ZGO-1, ki pa za ZSZ ne pogojuje celotne komunalne opremljenosti. Takšen pogoj je določen le za nezazidana stavbna zemljišča (v nadaljevanju NZS). Torej je odmera vseh stanovanjskih in poslovnih objektov, tudi tistih ki nimajo priklopa na javno vodovodno omrežje in imajo zasebni vodovni vir po letu 2020 zopet zavezujoča; pri čemer se vodovoda ne točkuje oziroma je število točk za vodovod 0.

    Občina Horjul bo v odmero uvrstila torej vse stanovanjske in poslovne objekte na celotnem območju občine. Podatke o površini objektov v odmeri bomo za na novo vključene objekte prevzeli iz Javnega vpogleda v podatke o nepremičninah, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

    Občina Horjul odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v skladu z določbami VI. Poglavja Zakona o stavnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89, 24/92 – odl. US, Uradni list RS, št. 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US) in na podlagi Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Horjul (Uradni list RS, št.  161/2022 v nadaljevanju odlok).

    Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje neposredni uporabnik zemljišča oz. stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oz. lastnik, najemnik stanovanja oz. poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).

    Vsa dodatna vprašanja ali informacije glede odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča  pa lahko dobite osebno na Občini Horjul, pri uslužbenki Urši Nagode ali na telefonu: 01 7591 124, oz. na elektronskem naslovu ursa.nagode@horjul.si.

    Če zavezanec meni, da mu davek z odločbo ni bil odmerjen korektno oziroma v skladu z zakonodajo, se lahko pritoži v 15 dneh od dneva vročitve odločbe.

    Pritožbo se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri organu, ki je odločbo izdal, to je FURS. Pisna pritožba je lahko vložena tudi prek eDavkov s storitvijo Lastni dokument (v profilu zavezanca, kateremu je bil izdan upravni akt zoper katerega se pritožujete, izberite obrazec NF-LD, kjer kot prilogo priložite pritožbo. Pritožbo mora zavezanec napisati sam, lahko pa si pomagate tudi s priloženim obrazcem.

    Vsaka pritožba mora vsebovati:

    • ime, priimek in davčno številko zavezanca, ki vlaga pritožbo,
    • naziv organa, na katerega se nanaša pritožba,
    • ime, številka in datum uradnega dokumenta (odločbe) zoper katero se vlaga pritožba,
    • navedba pritožbenih razlogov (kratek opis, zoper kaj se pritožujete),
    • datum in podpis vlagatelja pritožbe.

     

    Občinska uprava Horjul

  • Občina išče oskrbnika športne dvorane

    Občina išče oskrbnika športne dvorane

    Na Občini Horjul iščemo osebo, ki bo izvrševala nadzor nad uporabo Športne dvorane pri OŠ Horjul. Zavedamo se, da sta šport in prosti čas nepogrešljiva dela sodobnega, urbanega in globalnega življenja posameznika, skupin in skupnosti. Med poletnimi počitnicami bomo pristopili k celoviti sanaciji poškodovane površine v Športni dvorani pri OŠ Horjul in vzpostavitvi varnega športnega okolja. Sanacija dvorane bo zaključena predvidoma do novega šolskega leta, torej do 1. septembra 2025, ko se tudi prične nova športna sezona.

    Športna dvorana pri OŠ Horjul je v osnovi namenjena vsem prebivalcem, tako vadbi rekreativcev, vključenih v športna društva in klube, aktivnim športnikom in športni vzgoji osnovnošolskih ter vrtčevskih otrok, kot vsem ostalim občanom ter občanom sosednjih občin. OŠ Horjul uporablja dvorano do 16. ure, po tej uri pa skrb za dvorano prevzame Občina Horjul, ki je lastnica objekta.

    Ker želimo preprečiti podobne neljube dogodke, objavljamo poziv za nadzornika Športne dvorane pri OŠ Horjul. Naloge so:

    • skrb za izvajanje hišnega reda in miru
    • sprejemanje vadbenih skupin
    • pomoč uporabnikom pri uporabi večnamenske športne dvorane,
    • ugašanje luči po končani vadbi
    • zaklepanje objekta
    • preverba ali so vse pipe in tuši dobro zaprti
    • sodelovanje pri prireditvah in dogodkih v dvorani,
    • evidentiranje morebitnih poškodb in drugih nepravilnosti ter takojšnje obveščanje odgovorne osebe,
    • preprečevanje nepooblaščenega vstopa v objekt
    • skrb za učinkovito obratovanje večnamenske športne dvorane,
    • druga dela in naloge po nalogu lastnika (Občina Horjul).

    Delo bo potekalo med tednom v popoldanskih urah, od 16. do 21.30 ure, v primeru organizacije dogodkov pa tudi med vikendom. Napisana ura je okvirna in določena glede na zasedenost dvorane v sezoni 2024/2025. Možno je delo preko študentskega servisa, pogodbenega dela oz. po dogovoru z Občino Horjul.

    Zato vabimo študente, mlajše upokojence, samostojne podjetnike, ki se prepoznate v zgornjem opisu, da se za več informacij obrnete na Občino Horjul, 01 7591 120 ali 040 350 273 ali obcina@horjul.si.

    Občinska uprava Horjul

  • Občina podpisala aneks za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu

    Občina podpisala aneks za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu

    Občina Horjul je v maju 2025 podpisala aneks k koncesijski pogodbi za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu

    Občina Horjul je dne 30. maja 2025 z Zavodom Pristan podpisala aneks k obstoječi koncesijski pogodbi za izvajanje javne službe pomoči na domu. Novi aneks razširja obseg storitev in vključuje izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu, kar bo pomembno prispevalo k izboljšanju kakovosti življenja starejših in oseb s posebnimi potrebami na območju občine. Izvajanje novega sistema dolgotrajne oskrbe naj bi začel delovati 1. julija 2025.

    Dolgotrajna oskrba na domu predstavlja sistem podpornih storitev, ki so namenjene osebam z omejeno samostojnostjo zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti. Cilj je omogočiti uporabnikom čim dlje kakovostno in varno življenje v domačem okolju ter zmanjšati potrebo po institucionalni oskrbi.

    Zavod Pristan bo v sodelovanju z Občino Horjul zagotovil celovit nabor storitev, med katere spadajo pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih (prehranjevanje in pitje, osebna higiena, oblačenje in slačenje, izločanje in odvajanje, gibanje, priprava na spanje in počitek), pomoč pri podpornih dnevnih opravilih (gospodinjska opravila), storitev zdravstvene nege (spremljanje zdravstvenega stanja, priprava, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil, preprečevanje razjed zaradi pritiska), pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin, prinašanje, pripravo in postrežbo obrokov, spremstvo uporabnika v povezavi z izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe.

    Dolgotrajna oskrba na domu je del širšega sistema, ki ga uvaja država z Zakonom o dolgotrajni oskrbi. Storitev bo financirana iz obveznega prispevka, ki ga bodo plačevali zaposleni, delodajalci in upokojenci. Uporabniki bodo lahko brezplačno prejeli od 20 do največ 110 ur dolgotrajne oskrbe na domu mesečno, odvisno od kategorije upravičenosti. O upravičenost do oskrbe bo odločal Center za socialno delo.

    Podpis aneksa med Občino Horjul in Zavodom Pristan je pomemben korak k zagotovitvi kakovostne dolgotrajne oskrbe na domu za občane. S tem se občina pripravlja na izzive, ki jih prinaša nova zakonodaja, in si prizadeva za ustrezno podporo svojim starejšim občanom.

    Občinska uprava Horjul

  • Poletni vklop tudi za otroke iz občine Horjul

    Poletni vklop tudi za otroke iz občine Horjul

    Občina Horjul tudi v letu 2025 za otroke iz njihove občine sofinancira počitniško varstvo »Poletni Vklop«, ki poteka v juliju in avgustu na Vrhniki. Poleg tega da Poletni vklop nudi rešitev za poletno varstvo mlajših otrok, je projekt Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika zasnovan tako, da so otroci skozi celo poletje čim bolj aktivni, se zabavajo in skozi nepozabne dogodivščine sklenejo čim več novih prijateljskih vezi. 
    Poletni Vklop 2025 bo potekal od torka, 1. julija 2025, do petka, 22. avgusta 2025, (8 tednov), vsak delovni dan med 6.30 in 16.30. Poletni Vklop bo potekal na dveh različnih lokacijah (Telovadnica pri OŠ Antona Martina Slomška in Telovadnica Partizan), kamor bodo prijavljeni otroci razporejeni glede na njihovo starost.
    Občina Horjul, kot je to že stalna praksa, pokrije del stroškov. Predviden strošek staršev za varstvo otrok iz občine Horjul bo znašal 4,00 EUR na dan. Starši lahko svojega otroka prijavite na kosilo, ki se plača dodatno. Starši pokrijejo tudi stroške kopalnih izletov, ki potekajo ob četrtkih. 
    Na Vklop se prijavite preko elektronske prijavnice za vsak teden posebej! Vsako sredo, ob 9. uri, se odprejo prijave za prihodnji teden. Prijave za 1. teden se odprejo v sredo, 25. junija 2025. Število vpisanih mest je omejeno. Rezervacije vnaprej niso mogoče. Skupni znesek bodo starši poravnali na INFO točki ob prihodu (v ponedeljek zjutraj).
    Več informacij je na voljo na spletni strani poletnivklop.si ter Facebook strani Poletni Vklop.

    Občina Horjul

  • Zapoj o sreči – letni koncert ŽPZ Tonja

    Zapoj o sreči – letni koncert ŽPZ Tonja

    Vroč sobotni večer je v Borovnici napolnilo petje ŽPZ Tonja in Podpeškega okteta, ki je odmevalo iz večnamenske dvorane OŠ Borovnica.
    Tonje smo ob letošnjem letnem koncertu vabile k petju o sreči. Letos smo same imele še posebej dober razlog za srečo. Pred enim letom smo Tonje zaključile sezono z letnim koncertom z naslovom Ponovno na začetku, saj smo bile takrat v veliki negotovosti glede delovanja zbora. Eva, ki nas je spremljala sedem let, se je vrnila na svojo Koroško. Mariana in Tina sta vskočili toliko, da smo lahko zaključile prejšnjo sezono. Vse naše misli smo usmerile k Tini Vahčič in upale, da se bo odzvala na naše prošnje o ponovnem sodelovanju z nami (Tina je namreč Tonje pred leti že vodila). Dolgo je bilo lansko poletje, polno negotovosti, ali bomo še lahko pele kot Tonje. Konec poletja se nam je želja izpolnila, Tina nam je sporočila, da bo prevzela vodenje zbora in takoj smo s polno paro začele z delom, katerega rezultate smo pokazale v soboto.
    V prvem delu koncerta smo zapele štiri pesmi, katerih naslove smo spletle v zgodbo, ki se sliši takole:
    »Pomlad v mladem dekletu zbudi hrepenenje po ljubezni. Srčno si želi spoznati mladeniča, ob katerem ji bo zaigralo srce in se sprašuje: „Da bi jaz znala, keri je moj, jaz bi mu dala pušeljc nocoj.“ Dekle ugotovi, k(at)eri je njen in vsa vesela zapoje: „Jaz sem golobičica, ti si moj golobček,“ pa sta se kušikala (poljubljala), pa sta se golobička in golobček poročila in je pušeljc dala in kmalu zatem Pleničke je prala pri mrzlem studencu. Nič več golobičica zdaj malemu sinku poje, da lažje zaspi in razmišlja, kaj vse se ji lahko še zgodi. Ali jo čakajo lepe stvari ali kaj takega, da bi še rožce v hartlnu žavovale, da bo treba vzeti slovo in bo ostalo le hrepenenje …«
    V goste smo povabile Podpeški oktet z umetniškim vodjem Janom Jermanom, ki so glasbeni večer obogatili še s tenorskimi in basovskimi „štimami“. Zapeli so pet pesmi in navdušili občinstvo, ki je fantom namenilo glasen aplavz.
    V drugem delu koncerta smo ponovno zapele Tonje, najprej pesem Toneta Pavčka Pojdem čez ravno polje in Avsenikovo priredbo Moj rodni kraj, moj rodni dom.
    Poslušalce in tudi sebe smo navdušile z izvedbo znane angleške skladbe The rose – vrtnica. Velik aplavz je požela energična pesem Cetina v hrvaškem jeziku.
    Hvaležnemu občinstvu smo v dodatku zapele še Poredno polko, ki je poskočno zaključila sobotni koncert, glasbeni večer pa se je nadaljeval s prijetnim druženjem do poznih ur.

    Ženski pevski zbor Tonja

  • 80. obletnica PGD Brezje pri Dobrovi

    80. obletnica PGD Brezje pri Dobrovi

    Brezje, 31. maj – Prostovoljno gasilsko društvo Brezje je s slavnostno parado in bogatim spremljevalnim programom obeležilo 80. obletnico delovanja društva. Visok jubilej so najprej proslavili s slavnostno akademijo, konec maja pa je potekala še gasilska parada in veselica z Ansamblom Banovšek.  Gasilska parada se je pričela z zborom na začetku vasi, nato pa je kolona narodnih noš, godbe Dobrova – Polhov Gradec, gasilcev ter gasilskih vozil s pozdravom krenila mimo slavnostnega odra pred gasilskim domom, kjer so zbrane pozdravili številni visoki gostje in domačini. 
    Slavnostni dogodek je povezovala gasilka PGD Brezje, Manca Trček. Dogodka so se udeležili podžupanja Občine Dobrova – Polhov Gradec Ana Oblak, predstavnik Gasilske zveze Slovenije Franc Bradeško, predsednik Gasilske zveze Dolomiti Franc Zibelnik, poveljnik GZ Dolomiti Andrej Slovša, častni poveljnik GZ Dolomiti Filip Božnar, častni poveljnik PGD Brezje Tone Sečnik, predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Marjan Pograjc, predsednik PGD Brezje Božidar Žvokelj in poveljnik društva Klemen Remškar. Prireditev so s svojo prisotnostjo počastili tudi številni predstavniki drugih prostovoljnih gasilskih društev. 
    Predsednik PGD Brezje Božidar Žvokelj je v kratki kroniki predstavil 80-letno zgodovino društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1945 in se skozi desetletja razvilo v močno in predano prostovoljno organizacijo, ki je ključno prispevala k varnosti in povezanosti lokalne skupnosti. Društvo danes združuje več generacij prostovoljcev, ki s ponosom nadaljujejo delo svojih predhodnikov. 
    V nadaljevanju je zbrane nagovorila podžupanja Ana Oblak, ki je poudarila pomen prostovoljnega gasilstva za občino in izrazila hvaležnost vsem članom društva za njihov trud in predanost. Sledil je govor predstavnika Gasilske zveze Slovenije Franca Bradeška, ki je izpostavil dolgoletno vlogo PGD Brezje v okviru gasilske organizacije in pohvalil prizadevanja za povezovanje med generacijami gasilcev. 
    Slavnostni del je bil obogaten tudi s podelitvijo pomembnih gasilskih priznanj. Marjeta Urbančič je prejela gasilsko odlikovanje II. stopnje za dolgoletno delo na različnih področjih v društvu, zlasti na organizacijskem in vodstvenem. Marko Zdešar je prejel prav tako odlikovanje II. stopnje za svojo večdesetletno vlogo pri vodenju in nadzoru društva ter kot aktiven član veteranske ekipe. Martin Dolinar je bil odlikovan z gasilskim odlikovanjem I. stopnje za svojo neprecenljivo vlogo pri delovanju in razvoju društva vse od leta 1965, Anton Omerza pa je za svojo dolgoletno tehnično in organizacijsko podporo prejel gasilsko odlikovanje I. stopnje. Ob visokem jubileju je Gasilska zveza Slovenije Prostovoljnemu gasilskemu društvu Brezje podelila tudi posebno gasilsko priznanje I. stopnje, ki ga je v imenu društva sprejel praporščak Mitja Gregorin. 
    Slavnostni del se je zaključil z uradnim odhodom praporov, odhod gasilcev so pospremili zvoki godbe, praznovanje pa se je nadaljevalo pod šotorom na športnem igrišču. Tam je obiskovalce pričakala veselica ob zvokih ansambla Banovšek in Horjulskega kvinteta zaokrožili praznovanje visoke obletnice.

    Manca Dolinar
    Foto: Janez Dolinar

  • Slavnostna seja ob 70. obletnici PGD Hruševo

    Slavnostna seja ob 70. obletnici PGD Hruševo

    V soboto, 24. maja 2025, so gasilci PGD Hruševo na slavnostni seji obeležili 70-letnico delovanja društva.

    Zbrane člane in goste je najprej nagovoril predsednik PGD Hruševo Franc Kožuh, ki je predstavil krajšo kroniko društva in poudaril pomen prostovoljnega gasilstva za skupnost. Slavnostne govore so imeli tudi predsednik Gasilske zveze Dolomiti Franc Zibelnik, župan Občine Dobrova – Polhov Gradec Jure Dolinar in član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije Slavko Jalovec.

    Poleg njih so se dogodka udeležili še številni visoki gostje: namestnik predsednika Gasilske zveze Regije Ljubljana Jože Janež, častni poveljnik GZ Dolomiti Jože Kožuh, predstavniki društev GZ Dolomiti, GZ Horjul in GZ Medvode ter predstavnik Krajevne skupnosti Dobrova Gregor Bogataj. Posebno čast pa je s svojo prisotnostjo izkazal še zadnji živeči ustanovni član društva Lado Vidmar.

    Na slavnostni seji so podelili tudi priznanja. Priznanje Gasilske zveze II. stopnje je prejela Nataša Božnar, društvena priznanja pa so prejeli Klemen Bister, Ivanka Založnik in Ivan Založnik. Dogodek se je zaključil v prijetnem in prijateljskem vzdušju, z druženjem in pogostitvijo, ob kateri so zbrani obujali spomine na zgodovino društva.

    M.D.

    Foto: PGD Hruševo

  • S prijatelji na nordijski hoji po Krasu

    S prijatelji na nordijski hoji po Krasu

    20. marca 2025 smo odšli prijatelji nordijske hoje ob 8:00 z Dobrove s parkirišča pod OŠ Dobrova, na Kras na sprehod v Štanjel in v sežanski botanični vrt. Na izlet smo še posebej povabili naše  člane, ki se zahtevnih  pohodov in izletov ne morejo več udeležiti. Odpeljali smo se z udobnim avtobusom LPP in uživali  smo v sončnem jutru ob pogledih na prebujajočo se pomladno naravo. Hitro smo prispeli v Štanjel in za začetek smo se ustavili na kavici in čaju v baru Zoro, 52 mladih po srcu z Dobrove. Ob 10.00 je odšla 1. skupina v muzej, 2. skupina pa z lokalnim vodnikom Matjažem Marušičem  na ogled Štanjela in znamenitega Ferrarijevega vrta. Ob 11.00 sta se  skupini zamenjali. Ogled muzeja in sprehod po vasi in parku je kar prehitro minil in polni vtisov smo se odpeljali v Sežano, kjer nas je pričakal  lokalni vodnik Janez in nam z veseljem razkazal lepo urejen botanični vrt. Po ogledu smo peš odšli v bližnjo Gostilno pri Dragici, kjer smo pojedli okusno kosilo in poklepetali ter nazdravili. Domov smo se vrnili pravočasno, da smo lahko zvečer obiskali veliko proslavo ob 180. obletnici šolstva na Dobrovi.

    Besedilo in slike: A. G.