Karate klub Grade je leta 2005 ustanovil mojster karateja in pedagog Grade Milenković, nosilec mednarodne 7. DAN stopnje. Klub je v dveh desetletjih postal ena vodilnih točk tradicionalnega karateja v Sloveniji, danes pa šteje približno 150 aktivnih članov. Med drugim je član Slovenske zveze tradicionalnega karateja, Karate zveze Slovenije, Olimpijskega komiteja Slovenije ter mednarodnih organizacij ITKF.
Klub se osredotoča na poučevanje tradicionalnega in shotokan karateja, pri čemer poudarja ne le športni vidik, temveč tudi osebnostni razvoj otrok, mladine in odraslih. Trening karateja v KK Grade je namenjen spodbujanju psihofizične kondicije, koncentracije, samodiscipline, samozaupanja in spoštovanja – lastnosti, ki so pomembne tako v športu kot v vsakdanjem življenju. Poseben poudarek dajejo t. i. ”terapevtskemu karateju”, ki je primeren za vse generacije in posebej koristen za mlade, ki se soočajo z izzivi, kot so nemir, pomanjkanje koncentracije ali anksioznost.
Glavni trener, Grade Milenković, poučuje karate že več kot 40 let. Začel je leta 1974 pri mojstru Tokuhisi Takashiju, danes pa velja za mednarodno priznanega senseija in selektorja slovenske karate reprezentance SZTK. Njegovi učenci so osvojili številne pokalne in državne naslove ter dosegli uspehe na evropskih in svetovnih prvenstvih. Med pomembnejšimi sodelavci izstopa Rok Milenković, nosilec 5. DAN mojstrskega naziva in izkušen trener.
Karate klub Grade danes deluje na več lokacijah v Ljubljani in okolici. Športna dvorana na Dobrovi predstavlja eno izmed aktivnejših enot kluba, kjer potekajo redni treningi pod vodstvom izkušenih trenerjev.
Tudi letos bodo na Dobrovi pripravil športne aktivnosti, kjer bodo vsi, ki jih zanima karate, lahko pobliže spoznali to borilno veščino in se pridružili treningom.
Počitniško-dopustniški čas je lepa priložnost za pohode v naravo. Čeprav pogosto izbiramo izlete v bolj oddaljene kraje naše lepe Slovenije, pa imamo veliko možnosti za prijetne in zanimive pohode tudi v Borovniški občini. Letošnje leto, ko obeležujemo 125 let športa v Borovnici, smo k pohodniški aktivnosti še posebej vzpodbujeni z »nabiranjem« žigov v pohodniškem kartončku. Verjamem, da ste kakšnega že odtisnili. Ker je v družbi vse lažje in prijetneje, smo se v petek, 4. julija podali na krožno pot iz Borovnice čez Pokojišče na Laze in nazaj v Borovnico. Zbrala se nas je skupina pohodnikov, med katerimi je bil najmlajši sedemletni Anže, ki pa je pot premagoval s tako lahkoto in poskočnostjo, da smo mu komaj sledili. Strma pot na Pokojišče nam je orosila čela, ni pa nam vzela dobre volje in poguma, da smo složno prišli do vrha in si ponosno pritisnili žig v kartonček. V senci stare hiše, ki je bila včasih gostilna, smo si privoščili malico in si malo odpočili. Pot smo nadaljevali proti Zavrhu. Tu je sonce že močno pripekalo, zato smo bili veseli, ko smo se odcepili na markirano pot, ki z Zavrha vodi proti Lazam in Bistri. Dolgo smo hodili po stezi, obdani z visoko praprotjo in suhozidom. Spraševali smo se, od kdaj že kljubuje času in zakaj so ga takratni prebivalci Zavrha postavili. Morda bi nam znal odgovoriti kakšen starejši domačin, kdo ve? Ko je steza, po kateri smo hodili v gosjem redu, ženske spredaj, moški zadaj – menda zato, da smo ženske pobrale vse klope -, prešla v kolovoz, so se spet razvezali naši jeziki in v prijetnem klepetu smo prišli do velikega križa na Lazami. Klopca ob poti je vabila k počitku in iz nahrbtnikov smo pojedli še ostanke malice. Bili smo si enotni, da sendvičev ne bomo nosili v dolino. Spust do naselja Laze nad Borovnico in – hop -, že smo bili v Mavčevi dolini. Kljub vročini smo v zelenju gozda preživeli lep dan, prehodili 12 km in si ob slovesu obljubili, da se vidimo naslednjič. In kam se bomo podali? Vabi nas Planina nad Borovnico.
Smrekovi podlubniki so stalni prebivalci gozdov. Običajno naseljujejo sveže posekano drevje ter poškodovano in oslabelo drevje. Nevarnost za zdrave gozdove je odvisna od stopnje rodnosti in od števila generacij, ki jih razvijejo v enem letu. Namnožitve podlubnikov navadno sledijo naravnim ujmam, zaradi katerih so v gozdovih večje količine poškodovanih ali oslabelih dreves.
Zaradi blage zime, posameznih v vetru podrtih v gozdu ‘pozabljenih’ smrek in trenutnih ugodnih vremenskih razmer se je veliki smrekov lubadar ponekod že namnožil čez obvladljiv prag.
Ker se delavci Zavoda za gozdove Slovenije zavedamo, da bomo učinkovito zaustavili širjenje lubadarjev le s sodelovanjem lastnikov gozdov, pozivamo vse lastnike gozdov, ki so že prejeli odločbo Zavoda, da pristopijo k takojšnji izvedbi sanacije žarišč. Hkrati pozivamo VSE LASTNIKE GOZDOV da redno, vsaj enkrat na 14 dni, pregledujejo svoje gozdove in v primeru najdbe smrek napadenih po lubadarju takoj obvestijo svojega revirnega gozdarja ali pokličejo na KE Vrhnika na številko (01) 755 61 53 ali 041 657 780 in začnejo s sanacijo. Revirni gozdarji vam bodo nudil vso strokovno pomoč in vse informacije, ki so potrebne, da se napadeno drevje čim hitreje, še preden lubadar izleti, odstrani iz gozda in naredi ustrezen gozdni red.
Za lažje prepoznavanje napada lubadarja in potrebnega ukrepanja, podajamo še naslednje informacije:
a) znaki napada velikega smrekovega lubadarja:
1. najbolj očitni znaki poletnega napada so sledeči:
Rjav prah (črvina) na koreničniku in sprememba barve iglic preko sivkasto zelene v rumeno rjavo in na koncu rdečkasto;
2. najbolj očitni znaki jesensko/zimskega napada so sledeči:
lubje na deblu odstopa in odpada, kljub temu da so iglice še zelene in od daleč ne kažejo nobenih sprememb
b) potrebna dela pri sanaciji žarišč:
1.takojšen posek in izdelava napadenih dreves;
2.vse lesne sortimente takoj po poseku spraviti iz gozda ali jih olupiti na podloženo ponjavo in lubje takoj sežgati;
Med 29. junijem in 6. julijem je v Horjulu potekal letošnji poletni oratorij, ki se ga je udeležilo kar 140 otrok. Dogajanje je bilo razporejeno na več prizorišč – v župnišču, cerkvi in v Prosvetnem domu.
Za pripravo in izvedbo programa je skrbelo 35 predanih mladih animatorjev, od tega dva voditelja. Animatorji so prevzeli različne naloge: od vodenja skupin, priprave iger, delavnic in kulise, do snemanja igrice in vsakodnevne organizacije.
Geslo letošnjega oratorija je bilo Ne boj se, zasveti, glavni junak pa blaženi Alojzij Grozde. Otroci so skozi vsakdanja dogajanja odkrivali, kako vera v Boga daje moč in pogum za soočanje z življenjskimi izzivi.
V pestrem programu so imeli otroci vsak dan različne delavnice, med katerimi sta bili najbolj priljubljeni jamarska in lesarska. Sodelovali pa so tudi pri drugih unikatnih delavnicah: ljudske igre, gasilci, vezenje, izdelovanje zalivalk za rože, ustvarjalnih delavnic in drugo.
Namesto klasičnega izleta so se letos peš podali na Koreno, kjer so imeli sveto mašo. Vodne igre v soboto so otrokom prinesle dodatno zabavo, za presenečenje pa so pripravili video pozdrav pevca Ansambla Saša Avsenika, Luke Seška.
Letos je bila velika novost oratorija, da so animatorji igrico, ki se odvija vsako jutro, posneli vnaprej. To pomeni, da so si otroci vsako jutro ogledali video posnetek igrice. Animatorjem je to vzelo okoli pol meseca priprav ter mesec snemalnih dni. Celoten film je na voljo na YouTubu, projekt pa je bil tako uspešen, da ga animatorji vsekakor želijo ponoviti.
Nekaj novega na letošnjem oratoriju pa so bile tudi kateheze za starše, ki so potekale prvo nedeljo po sveti maši, medtem ko so se otroci razvrščali po skupinah. Starši so v treh sklopih spoznali vsebino, s katero so se otroci srečevali na oratoriju, in se ob tem pogovarjali in povezovali. Udeležilo se jih je okoli 60 zadovoljnih staršev, ki si tudi za vnaprej želijo podobnih srečanj.
Priprave na oratorij so se začele že takoj po 8. marcu, ko so končali z oratorijskim dnem. Sledili so mesečni sestanki, konec aprila pa še pripravljalni vikend v Vnanjih Goricah, kjer so se animatorji pripravljali, načrtovali delavnice, igre, kateheze in se povezovali kot ekipa.
Oratorij so otroci doživeli z velikim navdušenjem – teden, poln igre, duhovnosti in smeha, jim bo zagotovo ostal v lepem spominu.
Animatorji se za uspešno izvedbo oratorija iskreno zahvaljujejo vsem donatorjem, gospodu župniku, staršem otrok za zaupanjein vsem, ki so kakorkoli priskočili na pomoč. Oratorij v Horjulu je tudi letos znova dokazal, da skupnost lahko skupaj ustvarja nepozabne zgodbe.
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljubljana Vič je letos že tridesetič pripravila tradicionalno srečanje obrtnikov, podjetnikov ter njihovih družin in prijateljev v slikovitem okolju Polhograjskih Dolomitov. Dogodek se je začel s pohodom na Grmado izpred gostilne Pratkar v Polhovem Gradcu. Na poti so se pohodniki ustavili pri lovski koči, kjer jih je pričakala pijača dobrodošlice, na vrhu Grmade pa so obeležili obletnico postavitve smerne table. Kljub poštenemu vzponu je bil pohod predvsem priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj. Udeleženci so se tradicionalno ustavili tudi pri cerkvici sv. Uršule na Setnici, kjer so z domačim župnikom, g. Bogdanom Oražmom, obhajali sveto mašo.
Srečanje ima dolgo tradicijo, saj so ga prvič pripravili pred 30 leti obrtniki in podjetniki iz Polhovega Gradca in Črnega Vrha. Že takrat je bil namen dogodka krepitev vezi in sodelovanja med člani obrtne skupnosti. Med pomembne mejnike spada leto 2001, ko je bila v sodelovanju z občinami Dobrova-Polhov Gradec, Medvode in Škofja Loka na vrhu Grmade postavljena smerna tabla. Leta 2005 pa je bila na Setnici posajena lipa, ki simbolizira povezanost in sodelovanje.
Letos se je srečanja poleg aktivnih obrtnikov udeležilo tudi več upokojencev, ki so še vedno povezani z zbornico. Po pohodu so se udeleženci zbrali pred kmečkim turizmom Pr’ Mehačk, kjer je prisotne najprej pozdravila povezovalka dogodka. Sledil je nagovor predsednika OOZ Ljubljana Vič Jerneja Dolinarja, ki je v govoru poudaril pomen obrtnikov in podjetnikov za razvoj lokalnega gospodarstva. Spomnil je tudi na pokojnega Tilna Petriča, dolgoletnega predsednika zbornice, ki je s svojim delom pustil pomemben pečat.
Program je popestrila Folklorna skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca, ki je s plesom obiskovalce spomnila na bogato slovensko kulturno dediščino. Udeleženci so prejeli spominske pohodniške majice in vrčke, kasneje pa so se zabavali ob družabnih igrah, kot so met podkve, pikado in štrbunk.
Sledil je razrez jubilejne torte, nato pa se je druženje nadaljevalo ob glasbi ansambla Škof, ki je poskrbel za veselo vzdušje in ples.
Predsednik Jernej Dolinar je ob koncu povabil vse prisotne, naj si rezervirajo čas tudi za prihodnje leto, ko bo zbornica praznovala 50-letnico svojega delovanja.
V začetku julija je Šentjošt znova zaživel v znamenju oratorija. Med 30. junijem in 4. julijem se je na letošnjem oratoriju zbralo več kot 50 otrok, ki so skupaj z okoli 30 animatorji ustvarili prijetno skupnost, kjer so vsak dan doživljali nekaj posebnega. Središče dogajanja je bil Kulturni dom, a kot so povedali – oratorijski prostor je pravzaprav kar cela vas. Otroci in animatorji so veliko časa preživeli na prostem, v farovžu, pa tudi na izletu.
Animatorji, ki so se na oratorij pripravljali več mesecev, so ob rednih sestankih imeli tudi pripravljalni vikend in enodnevne priprave. Vsak je imel določeno nalogo – nekateri so skrbeli za igre, drugi za delavnice, tretji za pripravo hrane ali za čistočo prostorov. Pomembno pa je bilo predvsem to, da je imel vsak odprte oči in srce za otroke in pomoč, kjer so jo v danem trenutku potrebovali.
Letošnji oratorij je potekal pod geslom Ne boj se, zasveti, osrednji junak pa je bil blaženi Alojzij Grozde. Otroci so skozi njegov zgled spoznavali pomembne vrednote – odpuščanje, darovanje, dostojanstvo, odločnost in priprošnjo svetnikom. Animatorji so za otroke pripravili številne zanimive delavnice, od ustvarjalnih in filozofskih do športnih in preživetvenih. Posebej priljubljene so bile kmečka, športna in preživetvena delavnica, veliko zanimanja pa je požela tudi delavnica izdelovanja makete sobic, razprave o moralnih vprašanjih in celo pisanje pesmi.
V Šentjoštu vsako drugo leto organizirajo tudi izlet in letos so se odpravili v Žiri. Izlet je bil poln doživetij – pohod, igra, kopanje in celo plesno tekmovanje na travniku – so otrokom ostali v nepozabnem spominu. Veselje in navdušenje je prinesel tudi pena party, ki ga je po vodnih igrah pripravil čarodej Jole cole – igrišče se je za eno uro spremenilo v pravo morsko oblačno pokrajino.
Oratorij je zaznamoval tudi bil obisk sestre Petre, ki se jim je že večkrat z veseljem pridružila. Animatorji so celoten teden spremljali otroško navdušenje z objemi, nasmehi in toplimi besedami, ki so bile najlepša potrditev njihovega truda. Ena izmed mamic je celo povedala, da ima njena hči dva najljubša dneva v letu – rojstni dan in prvi dan oratorija.
Zahvala za uspešen oratorij gre poleg animatorjem tudi župniji in celotni skupnosti, ki je odprla vrata in priskočila na pomoč. Kulturno društvo je zaupalo uporabo doma, gasilsko in športno društvo sta posodila opremo, gostišče Grič je poskrbelo za odlične obroke, sponzorji pa so prispevali finančno podporo. Organizatorji se z veliko hvaležnostjo spomnijo tudi na sv. Janeza Boska, pobudnika oratorijskega gibanja, in vse, ki so njegovo idejo razvijali naprej, ter na Oratorij Slovenija, ki vsako leto pripravi izhodišča in gradiva. Najbolj pa so hvaležni seveda nebeškemu Očetu za vse male, a dragocene stvari – lepo vreme, družine, palačinke, prijatelje … in vso radost, ki jo prinese oratorij.
V soboto, 19. julija, je Prostovoljno gasilsko društvo Dvor pri Polhovem Gradcu praznovalo 80. obletnico neprekinjenega delovanja društva. Svečana prireditev ob tej obletnici je potekala pred gasilskim domom v Dvoru, kjer so se zbrali domačini, gasilci, častni gostje in prijatelji društva, da bi skupaj počastili dolgoletno tradicijo, predanost in požrtvovalnost prostovoljnih gasilcev.
Praznovanje se je začelo z veličastno gasilsko parado, ki jo je spremljala Godba Dobrova – Polhov Gradec. Občinstvo je v paradi lahko občudovalo gasilsko mladino, operativne gasilce ter gasilska vozila različnih društev, med katerim je bila v ospredju nova gasilska avtocisterna GVC-3. Ta sodobna pridobitev je za PGD Dvor izrednega pomena, saj bo omogočala še hitrejše in učinkovitejše posredovanje ob požarih in drugih nesrečah.
Kulturni program je otvorila godba Dobrova-Polhov Gradec s slovensko in gasilsko himno. Slovensko himno je s petjem popestril priložnostni gasilski pevski zbor gasilske mladine PGD Dvor. V nagovoru je nato predsednik društva Žiga Sečnik poudaril pomen povezanosti in prostovoljstva vseh generacij gasilcev, ki so gradili temelje močnega društva.
Župan Jure Dolinar je društvu podelil občinsko priznanje za izjemen prispevek k varnosti in razvoju lokalne skupnosti. Častna gostja, dr. Janja Kramer Stajnko, namestnica predsednika Gasilske zveze Slovenije, je v govoru izpostavila prostovoljno gasilstvo kot eno najplemenitejših poslanstev v Sloveniji. Kulturni program so med govori popestrile članice priložnostnega pevskega zbora gasilske mladine PGD Dvor s pesmijo Gasilci smo.
Na slavnostni seji, ki je potekala nekaj mesecev pred parado, so bila podeljena priznanja Občini Dobrova-Polhov Gradec, občinski Civilni zaščiti ter vsem prostovoljnim gasilskim društvom iz občine in sosednje Občine Horjul. Prav tako so društvena in občinska priznanja prejeli številni člani domačega društva: Jan Jesenovec, Luka Kapele, Sandi Kopač, Kristjan Koprivec, Uroš Kozjek, Gregor Peklaj, Viktor Prosen, Janko Rožnik, Jože Škof, Jurij Škof, Žiga Sečnik, Jernej Zibelnik in Martin Zibelnik.
Na sobotni slovesnosti pa so bila podeljena še odlikovanja Gasilske zveze Slovenije, ki jih je v skladu z gasilskim protokolom podelila namestnica predsednika GZS, dr. Janja Kramer Stajnko.
Gasilsko odlikovanje III. stopnje je prejel Mitja Zibelnik, dolgoletni član društva, nekdanji predsednik in nepogrešljiv sodelavec, ki je aktivno deloval v komisiji za starejše gasilce ter kot praporščak in voznik pogosto pomagal pri društvenih nalogah. Prav tako je gasilsko odlikovanje III. stopnje prejel Metod Kuclar, ki je s svojo vsestranskostjo, sodelovanjem na vajah, intervencijah in prireditvah ter pozitivno energijo krepil delovanje in povezanost društva.
Klemen Zibelnik je za dolgoletno delo kot tajnik in mentor mladine ter za uspešno vodenje mladinskih ekip prejel gasilsko odlikovanje I. stopnje. Za izjemno vodenje društva, zlasti kot poveljnik, organizator in povezovalna osebnost, je Primož Zibelnik prejel gasilsko plamenico II. stopnje. Damjan Marolt, ki skrbi za tehnično brezhibnost opreme in vozil ter zanesljivo prevzema odgovorne naloge na intervencijah, je bil nagrajen z gasilsko plamenico II. stopnje. Enako priznanje je prejel tudi Matjaž Kralj, ki je z dolgoletnim delovanjem skrbel za radijske zveze, tehnično podporo in operativno pripravljenost društva.
Najvišje osebno priznanje med letošnjimi nagrajenci, gasilsko plamenico I. stopnje, je prejel Marko Zibelnik, ki je s strokovnim znanjem in dolgoletnim vodstvenim delom pomembno prispeval k usposobljenosti članov in vzdrževanju opreme.
Za konec je društvo ob svojem visokem jubileju prejelo gasilsko odlikovanje I. stopnje, ki ga je podelila namestnica predsednika Gasilske zveze Slovenije, dr. Janja Kramer Stajnko.
Sledil je uradni prevzem vozila, ki temelji na podvozju Scania s štirikolesnim pogonom in ima 6.400-litrski rezervoar za vodo. Vrednost novega vozila je znašala 245.000 evrov. Po prerezu traku, ki sta ga izvedla župan občine Dobrova – Polhov Gradec, Jure Dolinar, ter predsednik PGD Dvor, Žiga Sečnik, je sledila predaja ključev novemu glavnemu vozniku Jerneju Zibelniku. V vozilu so nato simbolično preizkusili delovanje motorja ter zvočnih in svetlobnih signalov. Novo gasilsko cisterno je blagoslovil domači župnik Bogdan Oražem, ki je društvu zaželel varne poti in uspešne intervencije.
Praznovanje se je nadaljevalo na prizorišču v Dolenji vasi, kjer je pod velikim šotorom potekala tudi veselica z Dejanom Vunjakom in Brendijevimi Barabami. Kot vsako leto so se Dvorci tudi letos zelo potrudili pri pripravi prostora in dočakali tudi jasno vreme brez kapljice dežja. Letos so na veselici tradicionalno ponujali dvorske pice, palačinke dveh vrst, bogat srečelov, bar na vodi – Cvetličarno, za otroke kar dva napihljiva grada in igro žebl’ mahn. Obiskovalci so si poleg tega lahko ogledali tudi novo gasilsko vozilo in pozdravili malega pujska, ki je bil na voljo na ogled v posebni ogradi.
Več kot uspešno praznovanje jubileja je gasilcem dalo dodaten zagon za delo in širjenje gasilstva po občini in širše.
Športni klub Bleščica že od leta 2001 združuje deklice in dekleta, ki jih navdušuje ritmična in estetska gimnastika. Z več kot 1500 članicami, starimi od 4 do 30+ let, sodi med največje in najuspešnejše klube v Sloveniji. Vadbe potekajo v več kot 30 slovenskih krajih, med drugim tudi na Dobrovi.
Cilj kluba je spodbujanje zdravega življenjskega sloga, telesne aktivnosti in samozavesti mladih. Treningi so skrbno zasnovani – poleg tehničnih vaj se veliko pozornosti namenja ogrevanju, varni izvedbi in krepitvi telesne prožnosti. Moto kluba je: “Zdravo, srečno, uspešno!”
Bleščica se ponaša tudi s tem, da je eden redkih slovenskih klubov, ki poleg ritmične razvija tudi estetsko gimnastiko. Ta šport, ki izhaja iz severne Evrope, poudarja skupinsko harmonijo, umetniški izraz in povezanost brez rekvizitov. Članice Bleščice so s svojimi nastopi večkrat navdušile tudi na mednarodnih tekmovanjih – med drugim so leta 2019 nastopile na svetovnem prvenstvu v Španiji.
Na OŠ Dobrova vadbo uspešno vodita trenerki Maja Svete in Karmen Petan Osvald, ki deklicam vsako leto približata lepote ritmične gimnastike. Karmen Petan Osvald ima bogate tekmovalne izkušnje – bila je članica reprezentance in leta 2012 osvojila 14. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu, ob tem pa tudi več medalj na državnih tekmovanjih.
Vadba na Dobrovi poteka v veliki telovadnici OŠ Dobrova ob ponedeljkih in sredah. Namenjena je deklicam od 5. leta starosti naprej, v skupinah, prilagojenih starosti in znanju: začetnice (vrtec in 1. razred), nadaljevalke (2. in 3. razred) ter tekmovalke (od 3. razreda naprej).
Dekleta v 3. razredu lahko izbirajo med rekreativnim in tekmovalnim programom. Klub ima v Ljubljani tudi skupine višjega tekmovalnega nivoja (B program), kjer dekleta trenirajo večkrat tedensko in se udeležujejo državnih tekmovanj.
Na Dobrovi deklice že vrsto let dosegajo odlične rezultate na tekmovanjih, kar potrjuje kakovost vadbe in strokovnost trenerk. Veliko vlogo pri tem imajo tudi starši, ki nudijo logistično in finančno podporo ter s tem pripomorejo k uspehom celotne skupine.
Bleščica vabi vse deklice in tudi fante, ki jih zanima ritmična gimnastika, da se pridružijo vadbi v novem šolskem letu. Vpis bo mogoč že v začetku septembra.
Režijski obrat Občine Horjul obvešča vse uporabnike pitne vode na vodovodnem sistemu Zaklanec – Prošca, da bo zaradi vzdrževalnih elektro del motena oskrba s pitno vodo v četrtek, 24. 7. 2025, od 8.00 do 14.00.
Prosimo za razumevanje in se vam zahvaljujemo za potrpežljivost.
V nevihtnem jutru 8. Julija se nas je 55 pohodnikov DU Dobrova odpeljalo na načrtovani julijski pohod na Weissensee v Avstrijo. Vremenska napovet tudi za Avstrijo ni bila najbolj obetavna. Kanček upanja pa je napoved le dajala, da bo okoli enaste ure prenehalo deževati. Peljali smo se skozi Karavanški predor mimo Vilacha, po dolini Zile vse do Hermagora in naprej do Techendorfa ob jezeru Weissensee, kjer smo pričeli naš pohod. Weissensee ali Belo jezero je skrito v osrčju Zilskih Alp med rekama Zila in Drava. Leži na nadmorski višini 930m, v dolžino meri 11,6km. Ob obali so bregovi belih apnenčastih naplavin, ki obrobljajo zahodno brežino in po njih je jezero dobilo tudi ime Weissensee. Jezero je igrišče narave, okolica pa klimatsko zdravilišče s čistim zrakom. Voda jezera dosega kakovost pitne vode in poleti temperaturo do 24 stopin. Pozimi jezero v celoti zamrzne in je raj za drsalce. Poleti pa poleg kopanja okolica jezera nudi veliko pohodniških poti in na eno od teh poti smo se odpravili tudi mi. Naš cil je bil Naggler Alm na višini 1324m. Še vedno je rahlo deževalo, zato smo se zaščitili pred dežjem, razpeli dežnike in se po lepi gozdni cesti odpravili proti dobro uro odaljeni planinski koči. Bolj ko smo se bližali vrhu, manj je rosi dež in vremenska napoved se je uresničila, nehalo je deževati. Zadovoljni z odločitvijo, dakljub dežju opravimo pohod, smo prispeli do koče Naggler Alm. Tu smo si vzeli čas za počitek in malico iz nahrbtnika, nekaj pa so nam postregli prijazni oskrbniki koče. Ker ni več deževalo se nas je večina podala na vrh s katerega je v lepem vremenu lep razgled na okoliške gore. Žal mi te sreče, da bi uživali v lepem razgledu nismo imeli, saj so bile vse gore zavite v meglo. Podobri uri počitka smo si zopet nadeli nahrbtnike in se odpravili po gozdni poti nazaj k jezeru. Pot po kateri smo se vračali je speljana tako, da je na večih mestih omoča lep pogled na jezero. Odločili smo se, da jo še malo podaljšamo domesta, kjer stoji cerkvica imenovana Hoffnungskirche in od koder je lep pogled na večji del jezera. Za to odločitev nam ni bilo žal, čeprav smo morali hoditi nekoliko več v dolino in potem nazaj v breg, da smo prišli do cerkvice. Ta cerkvica ni tipična cerkev z rednim bogoslužjem, temveč je zaznamovana kot odprt prostor za tiho molitev, meditacijo ali razmislek neglede na versko pripadnost. Kot že ime pove Hoffnug, ki pomeni upanje, to obeležje pooseblja upanje v prihodnost, spravo in harmonijo z naravo. Tudi mi smo malo postali in se prepustili upanju v zdravo prihodnost, potem pa pot nadaljevali do parkirišča, kjer nas je že čakal avtobus. Pred odhodom smo nazdravili še našemu Vinetu, ki je ravno danes praznoval rojstni dan, nato pa se odpeljali nazaj proti Sloveniji. Kot že večkrat, smo tudi tokrat pohod zaključili v gostišču Pri Slavki v Podbrezju. Tudi tokrat, je bilo kosilo zelo dobro, največ pa šteje tudi prijazna in hitra postrežba. Pred odhodom smo podelili Peklaj Ani priznanje za 200 opravljenih pohodov in Mesojednik Angelci za 100 opravljenih pohodov.
