Kategorija: Promet

  • Kolesarski pas in vožnja drugih vozil po njem

    Kolesarski pas in vožnja drugih vozil po njem

    Kolesarski pas je lahko od ostalega dela vozišča ločen z neprekinjeno ali pa prekinjeno ločilno črto.
     
     
    V prvem primeru težav in dilem ni. Na takšen način se kolesarski pasovi označujejo tam, kjer je vozišče dovolj široko, da v vsakdanjih okoliščinah omogoča normalno vožnjo in srečevanje vozil, ne da bi bilo potrebno zaradi tega zapeljati na kolesarski pas.
     
    Drugače pa je v primerih, v katerih je kolesarski pas ločen s ločilno prekinjeno črto. Na ta način se označujejo kolesarski pasovi na voziščih, kjer njihova širina ne omogoča nemotenega poteka cestnega prometa, ne da bi bila motorna vozila v določenih okoliščinah prisiljena voziti tudi po tem pasu. Širina vozišča med takšnima kolesarskima pasovoma je namreč med 3,5 m in 5,5 m.
     
    Glede na določbe ZprCp, ZCes in Pravilnika o kolesarskih površinah, se z motornimi vozili vozi po tako označenem prometnem pasu le pri srečevanju, razvrščanju pred križiščem, če bi sicer bilo onemogočeno nadaljevanje vožnje vozilom, ki imajo prednost ali prost prehod, ter morebitnih izjemnih okoliščinah. Med te zadnje ne sodijo npr. slabo pregledni ovinki in prevoji.
     
    Z vidika varnosti mora voznik v skladu z ZprCp hitrost in način vožnje prilagoditi poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora ter svojim vozniškim sposobnostim tako, da ves čas vožnje obvladuje vozilo oziroma, da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje.
     
    Če gre za nevarnost, kot je npr. nepregledni ovinek ali prevoj, mora voznik nevarnost pravočasno prepoznati in prilagoditi hitrost in način vožnje tako, da bo nadaljevanje vožnje potekalo varno, kar vključuje tudi morebitno srečanje z vozilom iz nasprotne smeri. Prilagoditve hitrosti in načina vožnje morajo biti seveda v skladu s predpisi in ne na način, da bi se npr. vozilo po prometni površini, namenjeni drugi vrsti vozil (vožnja z motornim vozilom po kolesarskem pasu). Nevarne situacije predstavljajo tveganje za varen potek cestnega prometa le, če jih udeleženci cestnega prometa kot take ne prepoznajo ali namerno ne upoštevajo in se jim na ustrezen način ne prilagodijo.
     
    Varno kolesarjenje in varno sobivanje z vsemu udeleženci v prometu vam želimo! 

    V prilogi pojasnilo s pravnimi podlagi.

  • Zapora ceste 15.6.2025 – Maraton Franja

    Zapora ceste 15.6.2025 – Maraton Franja

    Spoštovani, 
    Zaradi kolesarskega maratona bo v nedeljo, 15.6.2025 med 9:00 in 17:00 oviran promet na relaciji BTC City Ljubljana – Vrhnika – Logatec – Godovič  –Idrija – Cerkno – Kladje – Gorenja vas – Škofja Loka – Zbilje – Vodice – Povodje – Gameljne – BTC Ljubljana.
     
     
    TRIGLAV MALI MARATON FRANJA
    Nedelja, 15.6.2025 med 10:30 in 13:00
    Od 10:30 do 13:00 je predvidena popolna zapora ceste na relaciji  Dolgi most – Dobrova – Horjul – Vrzdenec – Suhi Dol – Lučine – Gorenja vas.

  • Vabilo na javno razpravo na temo vizije in ciljev OCPS

    Vabilo na javno razpravo na temo vizije in ciljev OCPS

    Spoštovani!

     

    V četrtek 12. 6. 2025 ob 18:00 uri vljudno vabljeni v sejno sobo Občine Horjul, kjer bo potekala javna razprava na temo vizije in ciljev Občinske celostne prometne strategije.

    Na razpravo ste vabljeni tako širša delovna skupina kot vsi, ki jih vizija prometa v Občini Horjul zanima.

  • Vabilo na javno razpravo na temo vizije in ciljev OCPS ter o stanju prometa

    Vabilo na javno razpravo na temo vizije in ciljev OCPS ter o stanju prometa

    Spoštovani!

     

    V četrtek 12. 6. 2025 ob 18:00 uri vljudno vabljeni v sejno sobo Občine Horjul, kjer bo potekala javna razprava na temo vizije in ciljev Občinske celostne prometne strategije ter stanju prometa.

    Na razpravo ste vabljeni tako širša delovna skupina kot vsi, ki jih vizija prometa v Občini Horjul zanima.

  • Priključek Dragomer tik pred odprtjem

    Priključek Dragomer tik pred odprtjem

    Dela na težko pričakovanem avtocestnem priključku Dragomer so v zaključni fazi. Če se v teh dneh vozite po območju med Lukovico in Vnenjimi Goricami lahko na poti opazite številne gradbene stroje, ki na tem območju zaključujejo gradbena dela. Dela potekajo nemoteno, kar je dober obet za skorajšno razbremenitev prometa na območju Občine Log – Dragomer in Občine Brezovica. Iz službe za komuniciranje DARS so za Naš časopis pojasnili, da se trenutno zaključujejo ključni gradbeni segmenti: “Dokončuje se nadvoz prek avtoceste, prav tako dela na krakih priključka in križiščih ter povezovalni cesti proti Vnanjim Goricam,” so zapisali. Urejajo tudi regionalno cesto Brezovica–Vrhnika, lokalne ceste in poljske poti. Vzporedno pa poteka še postavitev protihrupnih ograj, varnostnih ograj, ograj za zaščito proti divjadi ob avtocesti ter vertikalne in horizontalne signalizacije vseh novozgrajenih cest, ki so ključni za varno uporabo novega priključka. 

     

    Zaradi barjanskih del je šlo počasneje  -projekt se je nekoliko zamaknil 

    Po podatkih Dars se dela odvijajo skladno z aktualnim terminskim planom napredovanja del. Prvotno bi moral biti priključek zaključen do februarja, a so nenosilna barjanska tla pripravljalca dokumentacije in izvajalca presenetila v tolikšni meri, da je bilo treba končanje projekta zamakniti za nekaj mesecev. “Med izvajanjem je bilo ugotovljeno, da se območje nenosilnih tal razteza na širšem območju, kot je bilo predvideno s projektno dokumentacijo, zato so se preverile dodatne možnosti izvedbe izboljšave temeljnih tal.” Zaradi slabše nosilnosti barjanskih tal je bilo treba uporabiti posebno tehniko vibriranih gruščnatih slopov na visokih nasipih tudi na ožjem območju severno in južno od avtoceste oziroma nadvoza, zaradi ćesar se je podaljšal rok izvedbe, so še dodali v Slušbi za komuniciranje.

     

    Odprtje že julija, zadnji posegi avgusta

    Uradno odprtje priključka je predvideno sredi julija, po zaključenem komisijskem pregledu. Vendar pa to še ne bo pomenilo konca vseh del. Preostanek – ureditev križišča pred nivojskim prehodom železniške proge v Vnanjih Goricah ter preureditev komunalnih vodov – bo predvidoma zaključen do sredine avgusta. “ Za izvedbo del na križišču ob prehodu čez železniško progo je namreč potrebna popolna zapora državne ceste R3 Brezovica–Podpeč. Upravljalec DRSI (Direkcija RS za infrastrukturo) je zaradi velikih prometnih obremenitev te ceste postavil zahtevo, da je popolno zaporo mogoče odobriti le ob predhodni preusmeritvi prometa na novozgrajeni AC priključek. Postavila se bo popolna zapora na odseku ceste R3 Brezovica–Podpeč, tako da bo omogočena izvedba del na predmetnem območju.” Sledil bo še komisijski pregled in predaja celotnega odseka v promet.

     

    V času gradnje so predvidene posamezne zapore cest. “O točnih terminih in poteku prometa javnost redno obveščamo prek naših tedenskih prometnih napovedi,” poudarjajo na DARS.

     

    Tehnični in logistični izzivi – projekt pod posebnim nadzorom

    Kot so nam pojasnili naši sogovorniki so se pri izvedbi projekta srečali z dvema zahtevnejšima gradbenima izzivoma, in sicer gradnjo nadvoza nad prometno izjemno obremenjeno avtocesto in gradnja na mehkih barjanskih tleh, ki se pod obremenitvijo posedajo. “Pri gradnji nadvoza smo morali zagotoviti nemoteno prometno pretočnost in varnost uporabnikov avtoceste. Dela smo zato izvajali fazno, z nočnimi zaporami in ob ustrezni prometni signalizaciji ter v sodelovanju tudi s policijo. Poseben poudarek je bil na varnosti delavcev in natančnem usklajevanju delovnih aktivnosti, da bi čim bolj skrajšali čas motenj,” so izpostavili.

    Pri stabilizaciji tal pa so uporabili gruščnate (gramozne) pilote, ki zagotavljajo prenos obtežb na globlje in bolj nosilne plasti tal ter hkrati omogoča dreniranje podlage. “Postopek je vključeval vgradnjo grušča v predhodno vrtane vertikalne odprtine, kar je izboljšalo nosilnost tal in povečalo konsolidacijo podlage. Izvedbo smo sproti nadzorovali z geotehničnim monitoringom in meritvami posedkov,” še razlagajo v Službi za komuniciranje Dars. 

     

    Priključek bo prinesel številne koristi
    Po zaključku del naj bi bila bistveno izboljšalna prometna varnost in pretočnost. “Z izgradnjo priključka bodo prebivalci občine pridobili pločnike, javno razsvetljavo in varne prehode za pešce, kar bo pomembno prispevalo k večji varnosti v prometu,” je pred časom za Naš časopis poudaril župan Stanovnik. Gradnja priključka že vpliva na rast cen nepremičnin v okolici, kar ustvarja dodatne možnosti za gospodarski razvoj. Župan upa, da bo občina z novim infrastrukturnim projektom uspela oživiti tudi dolgo načrtovano poslovno cono, ki bi prinesla dodatne priložnosti za lokalno gospodarstvo.

     

    Projekt poleg gradnje avtocestnega priključka obsega še gradnjo ceste čez Barje do Vnanjih Goric, ki bo promet iz Vnanjih ter Notranjih Goric, Preserja, Podpeči, Rakitne in ostalih okoliških krajev preusmeril na novi priključek ter tako razbremenil državne ceste skozi Brezovico, kjer se v jutranjih inj popoldanskih konjicah po polžje premikajo trume vozil.

     

    V. L.

    Foto: Občinska uprava Občine Log – Dragomer in V. L. 

     

  • Železniška postaja zasijala v novi luči

    Železniška postaja zasijala v novi luči

    V sklopu prenove je bil zgrajen 160 metrov dolg bočni in 240 metrov dolg otočni peron z nadstrešnicami in pripadajočo opremo. Prenovljena je tudi tirna infrastruktura. Za lažji in varnejši dostop do peronov je zgrajen 24 metrov dolg podhod z dvema dvigaloma in stopniščema, ki sedaj omogoča varen in lažji dostop. Urejeno je tudi poslopje, vključno s čakalnico in sanitarijami. Za prebivalce ob progi pa so najpomembnejše protihrupne ograje, teh je bilo postavljenih za več kot 1,2 kilometrov.  

    Kot je povedala ministrica, je z nagradnjo postaje zagotovljena zmogljivejša infrastruktura, ki omogoča večjo funkcionalnost, večjo varnost, fleksibilnost in prepustnost železniškega prometa. Projekt je zajemal tudi nadgradnjo delov odsekov Brezovica–Preserje in obratno, postajališča Notranje Gorice, nadomestni most, signalnovarnostne naprave in še nekaj kilometrov protihrupnih ograj. Za nadgradnjo postaj Brezovica in Preserje ter za nov podvoz s postajališčem v Vnanjih Goricah pa je v teku javno naročilo za izvedbo del.  

    Več kot 44 milijonov evrov je prispevala Evropska komisija in ta evropska sredstva so se po oceni vodje predstavništva komisije v Sloveniji Jerneje Jug Jerše dobro porabila. Med povabljenimi gosti so bili še župan Brezovice Metod Ropret in podžupan Marko Čuden, direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, namestnica direktorja SŽ Potniški promet Darja Kocjan, vodja sektorja za investicije v železnice na DRSI Dejan Jurkovič in župan Peter Črnilogar. Ta je v svojem govori izpostavil zgodovinski pomen železnice za razvoj kraja in skrb za tovrstno dediščino. Izrazil je pričakovanje, da bo pri tem sodelovala tudi država, prav tako pri potrebni predhodni zagotovitvi prometne povezave z Vrhniko do gradbišč, ko bo prišlo do gradnje nove proge od železniške postaje do Logatca. Opozoril je še na nujnost čimprejšnje posodobitve preostalih odsekov ceste do Vrhnike in nujne zagotovitve varne povezave za krajane Dola. Kot pišejo na občini, naj bi ministrica Alenka Bratušek obljubila, da si bo našla čas, da pregledajo glavne prometne izzive občine. 

    Program, ki ga je povezovala Slavi Košir, so popestrili borovniški glasbeniki Glasbene šole Vrhnika. Zanimivo pa na dogodek niso bili javno povabljeni občani, pač pa samo zgoraj našteti in drugi gostje. Kot so zaradi nejevolje domačinov pojasnili na Facebooku občine Borovnica, je interni dogodek pripravilo ministrstvo, občina pa, da se je v zvezi z obveščanjem ravnala po navodilih. Se pa domačini Jel sprašujejo, kdaj bo otvoritev tudi njihovega podhoda, ki ga po vseh obnovitvenih delih še bolj kot prej že ob najmanjšem deževju zaliva voda in onemogoča normalno prehajanje tako peš kot z avtomobilom. 

    Rok Mihevc 

    Foto: Ministrstvo za infrastrukturo 

  • Občina ima novo celostno prometno strategijo

    Občina ima novo celostno prometno strategijo

    Celostna prometna strategija je strateški dokument, ki je namenjen reševanju izzivov občine, ki so povezani s prometom. Z njim občina oriše učinkovito zaporedje ukrepov na področju prometa, ki ji med uresničevanjem pomagajo doseči celostne spremembe na področju potovalnih navad, urejanja prometa in javnih površin ter posledično višjo kakovost bivanja. Temeljni cilji dokumenta so zmanjšanje negativnih vplive motornega prometa na okolja, omogočanje mobilnosti vsem občanom, krepitev njihovega zdravja s pomočjo njihove aktivne mobilnosti ter povečanje privlačnost naselij za prebivalce in obiskovalce.

    OCPS Občine Borovnica izhaja iz dejstev, da je občina dobro dostopna z železniškim javnim potniškim prometom, veliko slabši pa je z avtobusnim javnim prometom do Vrhnike kot regijskega središča. Z izgradnjo P+R in B+R pri železniški postaji, celovito prenovo slednje in spremembo linij avtobusnega JPP do nje je občina dobila sodobno inter-modalno vozlišče. Z vidika prometne varnosti, zlasti kolesarjev, je nevarna cestna povezava z Vrhniko, ki na območju Bistre poteka po neustrezni trasi skozi kompleks Tehniškega muzeja Slovenije. Z izjemo pred kratkim rekonstruiranega odseka regionalne ceste med Borovnico in Bregom, na oz. ob kateri poteka tudi sodobna kolesarska povezava, regionalna cesta Vrhnika – Podpeč v celotnem poteku skozi občino ne ustreza sodobnim prometno-varnostnim zahtevam. Podobno velja za večino občinskih cest, katerih širitev v naseljih je v naseljih zaradi pomanjkanja prostora večinoma nemogoča. To v vaškem jedru naselja Borovnica tudi onemogoča celovito uvedbo enosmernega prometnega režima. Prebivalci občine tudi po poteh na krajše razdalje v (pre)veliki meri uporabljajo osebni avtomobil, čemur botrujejo tudi prometne navade in ne le pomanjkanje ustreznih površin za kolesarje in pešce. V splošnem je parkirnih mest v občini dovolj, problematično pa je neupoštevanje pravilnega parkiranja pri javnih ustanovah in nekaterih gostinskih lokalih v občini. Kljub ureditvi zasilnega parkirišča v obrtno-poslovni coni Struge, ki omogoča tudi dovoz otrok v bližino šole do varne šolske poti, se otroci v šolo večinoma dovažajo po Paplerjevi ulici, kar v jutranjih urah povzroča zastoje in nevarne prometne situacije. V občini, vključno z občinskim središčem, je slabo poskrbljeno za dostopnost oseb z gibalnimi oviranostmi ter slepe in slabovidne, kar je zlasti problematično z vidika dostopa do javnih ustanov, trgovin in gostinskih lokalov. Z vključitvijo v prevozov starejših občanov po nujnih opravkih na klic v mrežo Prostofer je občina naredila pomemben korak v večji mobilnosti starejših, ki nimajo drugih možnosti prevoza.

    V letu 2024 se je izteklo obdobje v katerem je bilo mogoče na osnovi dosedanje OCPS kandidirati za sredstva RS, namenjena projektom trajnostne mobilnosti v občinah in evropska kohezijska sredstva, namenjena trajnostni mobilnosti.
    Konec leta 2023 se je Občina Borovnica uspešno prijavila na razpis Ministrstva za okolje, podnebje in energijo za sofinanciranje občinskih celostnih prometnih strategij in pridobila 19.600 € za pripravo nove OCPS, ki je morala biti pripravljena po posameznih fazah skladno s strani MOPE predpisanimi  smernicam. (Smernice_OCPS_2023_uskladitev_ZCPN_s_CIP.pdf (sptm.si) ter zahtevnimi  minimalnimi standardi, ki podrobno opredeljujejo proces priprave dokumenta  (https://www.sptm.si/application/files/5617/0178/7267/minimalni_standardi_OCPS_6.12.2023.pdf).
    Za strokovno podporo pri pripravi OCPS Občine Borovnica je občina preko postopka evidenčnega naročanja izbrala podjetje PNZ d. o. o., ki ima ustrezne izkušnje, reference in kapacitete za uspešno izvedbo procesa ter pripravo dokumenta in je v roku oddalo najbolj ugodno ponudbo.
    Namen, cilji in postopek priprave OCPS so bili aprila 2024 predstavljeni županu in članom občinske uprave ter  Občinskemu svetu Občine Borovnica.
    S sklepoma župana sta bili v maju 2024 imenovani ožja in širša delovna skupina za pripravo OCPS Občine Borovnica. V slednjo so bili poleg članov SPVCP Občine Borovnica, ki živijo v občini, imenovani tudi občani s strokovnimi znanji s področja prostorskega in prometnega načrtovanja ter varnosti v prometu. Izdelani so bili načrti vključevanja javnosti, opredelitve in spremljanja kazalnikov ter pregled stanja in strateška vodila. 
    Ker postopek priprave OCPS zahteva čim večje sodelovanje javnosti in seveda tudi široko strinjanje javnosti z v strategiji predlaganimi cilji in ukrepi, je bilo za večje angažiranje občanov pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika o njihovih potovalnih navadah ter izzivih na področju prometa in mobilnosti v občini, kot jih vidijo oni, omogočeno sodelovanje v nagradnem žrebanju (glavna nagrada kolo Pony s 5 prestavami). Občani so imeli tudi možnost, da na spletnem zemljevidu označijo po njihovem mnenju nevarne točke na občinski cestno prometni infrastrukturi. Občani so imeli  v začetku junija 2024 tudi možnost sodelovati v javni razpravi glede oblikovanja vizije in ciljev OCPS. Vaški odbor Borovnica je pripravljavcem OCPS posredoval konkretne pripombe in predloge v zvezi z izboljšanjem prometne varnosti v vaškem jedru Borovnice. Osnutek vizije in ciljev je bil v drugi polovici junija 2024 objavljen na spletni strani občine s pozivom občanov k posredovanju pripomb in predlogov za spremembe, dopolnitve in izboljšave. OCPS Občine Borovnica smo predstavili tudi na stojnici v okviru Evropskega tedna mobilnosti, vizualizacijo nekaterih njenih najbolj pomembnih ukrepov pa na razstavi, ki je bila v avli pri vhodu v večnamenski prostor OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.

    Vizija OCPS se glasi: »Občina Borovnica je dobro dostopna in ima razvito visoko kulturo sobivanja ter medsebojnega upoštevanja različnih udeležencev v prometu. To ob temeljito posodobljeni železnici in cestah, ki zagotavljajo varen prostor vsem uporabnikom, omogoča pestro izbiro kombinacij potovalnih načinov ter varne poti v šolo, službo in po različnih opravkih v službenem in prostem času. Obenem prometni sistem v občini omogoča zdrav in aktiven življenjski slog ter socialno vključenost vseh prebivalcev ob hkratnem zmanjševanju prevozne revščine najbolj ranljivih prebivalcev. Dobra dostopnost občine podpira razvoj turizma in novih oblik podjetništva.«

    Prednostni trije cilji OCPS so:

    •             večja varnost vseh udeležencev cestnega prometa,

    •             bolj zdravi in bolj aktivni prebivalci ter

    •        vsem dostopen prometni sistem, ki omogoča socialno vključenost.

    Ob tem pa OCPS zasleduje tudi ostale cilje, kot so kakovost življenja v privlačni, zeleni in povezani skupnosti, okrepljeno lokalno in regionalno gospodarstvo, izboljšana dostopnost do osnovnih storitev in aktivnosti ter znižane lokalne emisije onesnaževal in toplogrednih plinov iz prometa.

    Širša delovna skupina za pripravo OCPS Občine Borovnica je pripravo dokumenta in postopek njegove priprave obravnavala na treh sejah in sicer 6. 9. 2024, 7.10. 2024 (v okviru 4. redne seje SPVCP Občine Borovnica) in 9. 12. 2024. S predstavniki sosednjih občin pa smo izvedli spletno seznanitev z dokumentom s ciljem uskladitev ciljev in ukrepov, ki presegajo občinske meje. 
    Poročilo o opravljeni 1. fazi je bilo sredi novembra posredovano s strani MOPE dodeljenemu presojevalcu, ki ga je po manjših popravkih in dopolnitvah potrdil konec novembra 2024. V drugi fazi je bil izdelan akcijski načrt s seznamom prioritiziranih. ukrepov v vsakem od petih  stebrov (strateško prometno načrtovanja, hoja, pešačenje, JPP in motorni promet). Ta je bil skupaj z osnutkom dokumenta sredi februarja poslan v presojo presojevalcu. Ta je po manjših dopolnitvah 21. marca 2025 potrdil ustreznost dokumenta in postopka njegova priprave. 1. 4. 2025 smo s strani MOPE prejeli potrdilo o ustreznosti dokumenta in postopka njegove priprave.
    O dejavnostih priprave strategij smo občane sproti obveščali na spletni in FB strani Občine Borovnica (9 objav) ter preko medobčinskega glasila Naš časopis (4 objave).
    Po sprejemu s strani Občinskega sveta Občine Borovnica bo imela OCPS Borovnica pozitivne finančne posledice za občino. Omogočala bo nadaljevanje kandidiranja  na javnih pozivih EU in RS za sofinanciranje različnih ukrepov izboljšanja prometne infrastrukture, prometne varnosti in spreminjanja potovalnih navad v občini.

    Občina Borovnica

  • VABILO

    VABILO

    Spoštovani,
     
    Občina Horjul vas vabi na predstavitev projekta Rekonstrukcija ceste LC 067021 Dobrova – Horjul, na območju med JP 568311 Podolnica – cerkev – Zaklanec in JP 568321 Podolnica – povezava I, z dograditvijo kolesarskih pasov in hodnika za pešce.
     
    Več informacij  v prilogi.

  • Pomladna preventiva na Vrhniki

    Pomladna preventiva na Vrhniki

    Delavnice ob akciji »Bodi viden, bodi previden«, skupaj z akcijo »Osredotoči se na cesto«, ki so v koledarju AVP in člani ZŠAM Vrhnika, nadaljujemo z dobrimi praksami osveščanja najmlajših udeležencev v prometu. Tako smo člani združenja trikrat obiskali učence 1. R OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, zasebno šolo Sole Libero v Verdu in z Vrtcem Vrhnika, enota Želvica.  V prvem delu druženja smo izpeljali pogovorno uro o prometu in se pogovorili o njihovih izkušnjah in spoznanjih, ki jih imajo s področja prometa. Dodobra smo se pogovorili o privezovanju v vozilu, uporabi pripomočkov za boljšo vidljivost pešcev, uporabi kolesarske čelade.  Aktivno sodelovanje otrok in učiteljic bo zanesljivo pripomoglo, da bomo v prometu skupaj bolj varni. Vrtec Vrhnika, pa je iz rok ZŠAM Vrhnika prevzel set prometnih znakov s katerimi bodo lahko samostojno z učenjem še dodatno prometno opismenjevali otroke.  

    Z akcijo Varno v šolo, smo člani zopet zavzeli svoja delovna mesta po novoletnih  in zimskih počitnicah, v ponedeljek, 3. 3. 2025. Naš namen je predvsem opomniti voznike, da so ceste ponovno polne otrok, prav zato je  potrebno biti še bolj pozoren. Otroški klepet in dogodke med počitnicami si otroci z navdušenjem opisujejo med potjo v šolo, kar pa zmanjša njihovo pozornost na dogajanje v prometu. Včasih se dogaja tudi to, da otroci planejo na cesto čisto nehote, kar je posledično lahko vzrok nesreče. Ker se dnevi daljšajo bo tudi boljša vodljivost na cesti. Bo pa potrebno popaziti na mokre in deževne dni. Na plano so pokukali že prvi motoristi, kolesarji in vozniki električnih skirojev ter voznikov koles s pomožnimi motorji. Starostna skupina le teh je zelo mlada in jim želimo predvsem varnih kilometrov v cestnem prometu. Bodimo pozorni na prehodih za pešce zaradi odseva sonca in mokrega vozišča. Kaj hitro lahko spregledamo nepozorne pešce, ki ob uporabi slušalk in mobilnikov ne osredotočijo pogleda na cesto. Naj Vrhnika ostane brez prometnih žrtev.                                                                                                                                       

    Zahvala velja vsem, ki so sodelovali v akcijah.

     

    Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika

    Foto: Franjo Čretnik, Leon Novak   

     

  • Prometni odbor KS Verd dosega prve rezultate

    Prometni odbor KS Verd dosega prve rezultate

    V drugi polovici leta 2024 sem predsednik sveta predlagal svetnikom KS Verd, da oblikujemo prometni odbor in vanj povabimo ljudi, ki si prizadevajo k ureditvi prometa. Praviloma sem pri tem iskal ljudi, ki so že večkrat izpostavili prometne problematike in običajno živijo v neposredni bližini problematičnih tock ter so pripravljeni prispevati tudi del svojega prostega časa za to, da se zadeve uredijo.

    Prav zdaj se kaže, da je bila to dobra poteza. Dobili smo namreč prve pozitivne odzive na naše delovanje.

    Prometni odbor je oblikoval več dopisov, ki smo jih posredovali različnim naslovnikom.

    DRSI-Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo
    DRSI-Sektor za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost
    DRSI-Sektor za investicije v železnice
    DRSI-Sektor za investicije v ceste
    Občina Vrhnika-Župan

    Na nekatere naše dopise smo že prejeli odgovore:

    Odgovor: DRSI-Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo
    Bistvo:
    “Glede na slabo stanje ceste, v delu, ki še ni rekonstruirana, inšpektor ugotavlja, da je pobudaprijavitelja vsekakor upravičena. Vendar pa je izvedba rekonstrukcije v pristojnosti upravljalca ceste.”
    Mnenje inšpektorja je za upravljalca ceste neugodna, kar vemo že nekaj časa. Zato je prav, da se odgovornosti začne zavedati tudi DRSI.

    Odgovor: DRSI-Sektor za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost
    Bistvo:
    “DRSI je seznanjena s problematiko, zato bo na problematičnem delu odseka preplastila cesto v letu 2025 od 3.223km do 3.613km.”
    Za lažjo predstavo za kateri del odseka gre, kliknite na kilometražo.

    Odgovor: DRSI-Sektor za investicije v železnice
    Bistvo:
    “Z vidika investicij v JŽI navajamo, da je s pobudo za DPN za odsek Borovnica–Logatec predvidenanadgradnja tovorne postaje Verd. Postaja Verd je dislocirana od središča Vrhnike in ključnihgeneratorjev prometa in je za dnevne potnike v smeri proti Ljubljani manj atraktivna od postaj v drugih
    dveh občinah (v Občini Borovnica in v Občini Logatec), zato je bila že pred leti ukinjena za potniški promet. Občina Vrhnika je med javno objavo Pobude/DIIP predlagala, da se tudi pri kamnolomu Verd ohrani oz. ponovno vzpostavi postaja potniškega prometa. Na podlagi podanega predloga občine Vrhnika je bila Analiza podatkov in usmeritev NUP, občin in predlogov javnosti (Urbis, d. o. o., junij 2023, dop. oktober 2023) zaključena na način, da se pri
    nadaljnjem, podrobnejšem načrtovanju v fazi izdelave študije variant/PIZ preveri vključitev postaje za potniški promet pri kamnolomu Verd.”

    Odgovor: DRSI-Sektor za investicije v ceste
    Bistvo:
    “V postopku potrjevanja je novelirana investicijska dokumentacija projekta Rekonstrukcija ceste Verd-Podpeč od km 2,475 do km 15,780, ki obravnava vsa potrebna obnovitvena dela na predmetnem odseku, na območju občin Vrhnika, Borovnica in Brezovica. Na osnovi dogovorov na koordinaciji med DRSI in Občino Vrhnika, bo občina zagotovila novelacijo PZI projektne dokumentacije (Appia, maj 2015) od km 2,475 do km 3,330, nato bo
    DRSI zagotovila recenzijo in glede na razpoložljiva proračunska sredstva začela postopke za odkup zemljišč previdenih za gradnjo.”
    Za lažjo predstavo za kateri del odseka gre, kliknite na kilometražo.

    Sestanek: Občina Vrhnika, KS Verd in PO KS Verd

    Sestanek je bil 13.3.2025 ob 14.00. Prisotni smo bili:
    -KS Verd (predsednik sveta Dejan Novak)
    -Prometni odbor KS Verd (predsednik odbora Pavle Učakar, Branko Knapič, Tomaž Habič)
    -Občina Vrhnika (župan Danijel Cukjati, podžupan Mirko Antolović, direktor občinske uprave Boštjan Koprivec, vodja oddelka za okolje in komunalo Janez Jelovšek in vodja oddelka za prostor Bernard Kogovšek)

    Prosil sem, da se vodi zapisnik sestanka. Tekom razprave smo ugotovili, da je tehnika (magnetogram) odpovedala, zato bom tukaj strnil bistvo sestanka, po spominu.

    Bistvo po točkah iz dopisa:

    1. R3-642/1146 Vrhnika – Podpeč, stacionaža odkm 2,480 do pribl. km 2,680
    Občina ne bo drobila odseka na način, da poskusi pridobiti sredstva na razpisu za umirjanje prometa na državnih cestah znotraj naselij. Predlagali smo prijavo na nov razpis v juniju 2025, ker na prvem sklicu niso bila porabljena vsa sredstva. Za prijavo je realno zelo malo časa.

    2. R3-642/1146 Vrhnika – Podpeč od km 2,480 do km 3,620
    Predstavniki Občine Vrhnika so se z DRSI dogovorili, da občina zagotovi novelacijo projektne dokumentacijo iz leta 2015, nato bo DRSI izvedel naslednje korake. Z občino smo se dogovorili za čimprejšnji sestanek s predstavniki APPIA. Lahko povem, da je prav včeraj (28.3.2025) potekal sestanek z projektantom APPIA v prostorih Občine, kjer sva se sestanka udeležila tudi Dejan Novak in Pavle Učakar. Pregledalo se je dokumentacijo po sklopih.
    S Pavletom sva podala tudi nekatera priporočila, ki naj jih noveliran projekt vključuje:
    -ureditev trase vodovoda v zaselku Podgora, kjer vodovoda ni, 
    -ureditev trase kanalizacije v zaselku Podgora, kjer še ni priklopa na kanalizacijsko omrežje,
    -pri načrtovanju trase vključiti optiko, saj Pritiska in Podgora od tega križišča dalje nima optike (glede tega je odgovor – ponudniki teh storitev bodo povabljeni v postopku investicije),
    –pri načrtovanju trase vključiti elemente za umirjanje prometa; precej časa smo razpravljali glede različnih rešitev, od umeščanja avtobusne postaje, do skrbi o hitrostih znotraj naselja, ki sem jo posebej poudaril, saj se bojim, kakšne bodo hitrosti znotraj naselja, če pri načrtovanju ne bomo razmišljali v smeri umirjanja prometa. Obstoječa dokumentacija iz leta 2015 namreč ne predvideva teh ukrepov, zato menim, da je potrebno načrtovati v tej smeri. Izpostavil sem ravninske dele. Predvsem pri delu, kjer se načrtuje avtobusna postaja, kjer je predviden prehod za pešče in kjer veliko ljudi prehaja cesto. Pogovori so tekli o različnih možnostih, ki jih projektanti poznajo in zagovarjajo izogibanje “ležečim policajem”, želeno bi poskušali doseči z drugimi ukrepi. Morda tudi z namestitvijo ohišja fiksnega radarja, ki se v več občinah izkazujejo, kot najboljši ukrep za umirjanje. Glede tega ni še nič dogovorjeno, vendar je poudarek na tem, da je potrebno projekt pripraviti v smeri umirjanja prometa.

    3. Obvoznica S3.
    Župan nam je pojasnil okoliščine, zakaj realizacija ne steče. Osebno ocenjujem, da gre za zapleten proces, ki ni primeren za javno obravnavo. Sedaj vlagam osebne napore v zbližaje stališč med akterji, v smeri dogovora. Nihče si ne želi bolj, da se stanje v prometu uredi, kot si to želimo prebivalci Verda.

    4. Točka se pravzaprav navezuje na 3.točko.
    Glede radarja so predstavniki občine prisluhnili našemu predlogu o nakupu takšnega z možnostjo prepoznave tovornega vozila. Če želimo sankcionirali kršitve prepovedi izven določene časovne ureditve, je to najboljša rešitev, poleg tega na točki postavitve umirja hitrost prometa. Pregledajo se vsi jaški, ki ropotajo in se po potrebi popravijo.


    5. Postavitev ogledal na Mirkah in pri Maroltovi domačiji.
    Občina bo postavila potrebna ogledala. Eno od ogledal se lahko uporabi iz ovinka pri tej hiši, saj tu ni več potrebno.

    6. Most čez reko Bistrico.
    Občina je pridobila projekt z ocenjeno vrednostjo. Ker gre za most, ki deli dve občini je projekt rekonstrukcije potrebno uskladit naobeh straneh in z obeh strani pridobiti zahtevana sredstva gradnje. Trenutno je projektna dokumentacija poslana v recenzijo, kjer se ga bo poskušalo optimizirati.

    7. Izvedba ukrepov za umirjanje prometa naSternenovi cesti pri mostu čez Ljubljanico.
    Predlagali smo izvedbo dvignjenega križišča, da bi prisilno omejili hitrost prometa. Projekta se ne izvede.

    8. Rekonstrukcija Ceste na polju in Brigadirske ceste v naselju Verd.
    Občina nima potrebnih finančnih sredstev. Trenutno napore vlaga v kanalizacijsko omrežje Sinja Gorica-Blatna Brezovica.

    9. Izgradnja avtobusne postaje v jedru vasi Verd.
    Počaka se prenos državne ceste.

    10. Izgradnja mostu Verd – Sinja gorica
    Občina trenutno nima sredstev za gradnjo.

    11. Poraba sredstev, ki jih občina Vrhnika prejme zaradi obratovanja kamnoloma Verd.
    Trdno stališče sveta KS Verd je, da bi morala biti sredstva, ki jih Občina Vrhnika prejme na račun “koncesnine”, v celoti porabljena na območju, ki nosi breme tovornega prometa in s temi sredstvi blažiti posledice. Pri tem so razhajanja, ker občina zavzema drugačno stališče. Naše stališče je jasno in vztrajamo, da občina ne more prosto uporabljati koncesnine. Iz teh sredstev je potrebno popraviti tiste jaške, ki občanom ropotajo neposredno v stanovanjske objekte, večkratno čiščenje ceste, nakup radarja in poravnati podobnestroške uničevanja infrastrukture.


    Toliko na področju prometa v KS Verd. Pozitivne premike je zaznati predvsem na trasi, ki se nanaša na državni cesti smer Bistra.

    Zapisal
    Dejan Novak