Kategorija: Lokalne skupnosti

  • 30. srečanje obrtnikov in podjetnikov na Setnici

    30. srečanje obrtnikov in podjetnikov na Setnici

    Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljubljana Vič je letos že tridesetič pripravila tradicionalno srečanje obrtnikov, podjetnikov ter njihovih družin in prijateljev v slikovitem okolju Polhograjskih Dolomitov. Dogodek se je začel s pohodom na Grmado izpred gostilne Pratkar v Polhovem Gradcu. Na poti so se pohodniki ustavili pri lovski koči, kjer jih je pričakala pijača dobrodošlice, na vrhu Grmade pa so obeležili obletnico postavitve smerne table. Kljub poštenemu vzponu je bil pohod predvsem priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj. Udeleženci so se tradicionalno ustavili tudi pri cerkvici sv. Uršule na Setnici, kjer so z domačim župnikom, g. Bogdanom Oražmom, obhajali sveto mašo.

    Srečanje ima dolgo tradicijo, saj so ga prvič pripravili pred 30 leti obrtniki in podjetniki iz Polhovega Gradca in Črnega Vrha. Že takrat je bil namen dogodka krepitev vezi in sodelovanja med člani obrtne skupnosti. Med pomembne mejnike spada leto 2001, ko je bila v sodelovanju z občinami Dobrova-Polhov Gradec, Medvode in Škofja Loka na vrhu Grmade postavljena smerna tabla. Leta 2005 pa je bila na Setnici posajena lipa, ki simbolizira povezanost in sodelovanje.

    Letos se je srečanja poleg aktivnih obrtnikov udeležilo tudi več upokojencev, ki so še vedno povezani z zbornico. Po pohodu so se udeleženci zbrali pred kmečkim turizmom Pr’ Mehačk, kjer je prisotne najprej pozdravila povezovalka dogodka. Sledil je nagovor predsednika OOZ Ljubljana Vič Jerneja Dolinarja, ki je v govoru poudaril pomen obrtnikov in podjetnikov za razvoj lokalnega gospodarstva. Spomnil je tudi na pokojnega Tilna Petriča, dolgoletnega predsednika zbornice, ki je s svojim delom pustil pomemben pečat.

    Program je popestrila Folklorna skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca, ki je s plesom obiskovalce spomnila na bogato slovensko kulturno dediščino. Udeleženci so prejeli spominske pohodniške majice in vrčke, kasneje pa so se zabavali ob družabnih igrah, kot so met podkve, pikado in štrbunk.

    Sledil je razrez jubilejne torte, nato pa se je druženje nadaljevalo ob glasbi ansambla Škof, ki je poskrbel za veselo vzdušje in ples.

    Predsednik Jernej Dolinar je ob koncu povabil vse prisotne, naj si rezervirajo čas tudi za prihodnje leto, ko bo zbornica praznovala 50-letnico svojega delovanja.

    M.D.

    Foto: OOZ Lj-Vič

  • Kresovanja ob dnevu državnosti

    Kresovanja ob dnevu državnosti

    V občini Dobrova – Polhov Gradec so tudi letos obeležili dan državnosti s tradicionalnimi kresovanji, čeprav so sušne razmere in z njimi povezani ukrepi nekoliko vplivali na potek dogodkov.

    V Gabrju je kresovanje potekalo dan prej kot običajno, in sicer v ponedeljek, 23. junija. Po večerni sveti maši pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika so se domačini zbrali ob ognju, ki je bil letos prvič organiziran ob prisotnosti gasilcev PGD Hruševo. Ti so poskrbeli za požarno varnost, saj je bil naslednji dan že uveljavljen nov ukrep o povečani požarni ogroženosti. Kljub previdnostnim ukrepom je kres zagorel in druženje ob domači pogostitvi se je nadaljevalo še dolgo v noč. Kresovanje ni bilo izvedeno dan prej zaradi uveljavitve ukrepa o požarni ogroženosti, temveč zaradi drugih razlogov.

    V Šentjoštu bi se kres moral prižgati naslednji dan, 24. junija, ob postavitvi nove slovenske zastave na Kogeljču. Zaradi razglašene velike požarne ogroženosti pa je bil kres izveden v simbolni obliki – z manjšim odprtim ognjem v varnem, nadzorovanem kurišču.

    Oba kresovanja sta tako obeležila praznik države, hkrati pa pokazala, da znamo ob praznovanjih ohranjati odgovornost do narave in varnosti.

    M.D.

  • 33. Dan pod Lovrencem

    33. Dan pod Lovrencem

    V nedeljo, 22. junija, je v Polhovem Gradcu potekal že 33. Dan pod Lovrencem, prireditev Turističnega društva Briše, ki vsako leto privabi številne obiskovalce iz domače občine in širše okolice.

    Dogajanje se je začelo ob 14.30 z bogatim sprevodom, ki je potekal vse od Briš, mimo postaje v Polhovem Gradcu pa vse tja do Polhograjske graščine. Sprevod so sestavljali konjeniki, stare kmečke vprege, starodobni traktorji in motorji, narodne noše, godba Dobrova–Polhov Gradec, ter zapravljivčka Kmetije pri Bitenc iz Horjula in Kmetije Avšič iz Savelj. Sprevod je navdušil številne obiskovalce, ki so se zbrali ob poti in v parku Polhograjske graščine, kjer je sledil prvi del kulturnega programa.

    Ob 15. uri je v grajskem parku zaživela dramska predstava Kovačije v izvedbi Dramske skupine Neptun. Igra, ki je prikazovala življenje in delo kovačev, je skozi hudomušne prizore obudila duh preteklosti.  

    Po končani predstavi so godbeniki, konjeniki in ostali sodelujoči obiskovalce pospremili do glavnega prizorišča pri Pograjskem domu. Tudi letos je bilo prizorišče obogateno s peko kruha, prikazom domačih obrti in ustvarjalnim kotičkom za otroke. Letos prvič se je drugi del kulturnega programa odvijal pred odrom, kjer je po prihodu povorke povezovalec Gregor Čuden predstavil vse sodelujoče. Program so dodatno obogatili tudi folkloristi ter mladi harmonikaši. Prisotne je nagovorila tudi podžupanja Ana Oblak, ki je izrazila spoštovanje do organizatorjev in poudarila pomen takšnih dogodkov za povezovanje skupnosti in ohranjanje dediščine.

    Sledile so tradicionalne kmečke igre, ki so letos prvič potekale neposredno ob odru, kar je dodatno pritegnilo pozornost občinstva. Pomerile so se štiri ekipe: PGD Polhov Gradec, Briše, ter dve godbeni ekipi – otroci in mladinci. Tekmovalci so se pomerili v štirih nalogah: prva je predstavljala metanje podkev, druga je zahtevala moč in spretnost, saj so se tekmovalci pomerili v hitrostnem puljenju žebljev. V tretji igri so skupine najprej morale določiti dvojice, se pripraviti na pozicijo samokolnice t.i. šajterge, se čim hitreje prebiti na drugo stran in z usti zagrabiti enega izmed jabolk, ki so plavali v sodu z vodo. Cilj igre je bilo prinesti čim več jabolk na začetno pozicijo. Četrta igra je od tekmovalcev preizkušala ravnotežje, saj so se morali s hoduljami odpraviti na drug konec poligona in nazaj, kar je večini tekmovalcev povzročalo kar velike težave. Ne glede na vse, so se obiskovalci in navijači ob težki nalogi kar precej nasmejali.  Po koncu četrte igre je bil rezultat za prvo mesto izenačen, zato sta se ekipi PGD Polhov Gradec in godba mladinci pomerili še v zadnji, dodatni igri polaganja rok, kjer pa so zasluženo zmagali gasilci iz PGD Polhov Gradec. Igre polne smeha, tekmovalnega duha in navijaškega vzdušja so dobile zmagovalca. Drugo mesto so osvojili godbeni mladinci, tretje Briše in četrto mesto godbeni otroci.

    Na stojnicah okoli prizorišča so obiskovalci lahko poskušali domače dobrote, obiskali klekljarice in poskusili sveže pečen kruh iz krušne peči. Skozi popoldne je potekal tudi bogat srečelov, ki je, kot vsako leto, pritegnil veliko zanimanja in dobrih nagrad.

    Po kulturnem programu je sledila veselica z ansamblom Banovšek, ki je s svojo glasbo poskrbel, da se je plesalo in družilo še dolgo v noč.

    M.D.
    Foto: Janez Dolinar, arhiv godbe DPG

  • Na Kogeljču zaplapolala nova slovenska zastava

    Na Kogeljču zaplapolala nova slovenska zastava

    V torek, 24. junija 2025, na predvečer dneva državnosti, se je na vrhu Kogeljča v Šentjoštu odvila slovesnost ob postavitvi nove slovenske zastave. Dogodek je bil poklon državi, skupnosti in vrednotam, ki so v Šentjoštu od vedno močno živele. Ob začetku je zazvenela slovenska himna, zastavo pa naj bi ob Zdravljici dvignil Hinko Košir, letošnji prejemnik občinskega priznanja.

    Slovesnost je povezoval Matej Matija Kavčič, ki je navzoče popeljal skozi zgodovino slovenske zastave in himne. Z govorom je spomnil, kako je slovenska trobojnica prvič zaplapolala leta 1848 v Ljubljani ter kako je simbol slovenstva rasel skozi desetletja vse do razglasitve samostojne države leta 1991. Po njegovih besedah zastava danes ni le državni simbol, temveč tudi znamenje pripadnosti, zgodovinskega spomina in skupne prihodnosti.

    Predsednik Krajevne skupnosti Šentjošt Janez Oblak je spregovoril o pobudi za postavitev zastave, ki je v zorenju prehodila več kot dve leti. V tem času so s soglasjem domačega župnika, ki je prispeval zemljišče, pripravili vse potrebno, da je zamisel oživela. Sam projekt je združil krajane v prizadevanju za skupni cilj – postaviti simbol, ki združuje ljudi, izžareva domoljubje in spominja na DEMOS-ov tabor, ki se je pred leti odvijal prav na tem mestu.

    Čeprav se je v zadnjem trenutku pokazalo, da postavitev tehnično ne bo povsem enostavna, so s potrpežljivostjo in sodelovanjem našli rešitve. Zdi se, da je prav vsaka zastava, ki naj bi nosila sporočilo trajnosti, najprej preizkušena v potrpežljivosti tistih, ki jo postavljajo. Drog je še zadnjič legel na zemljo, preden se je dvignil z novim ponosom – s svežo zastavo, pripravljeno, da ponese pogled navzgor. Vrh Kogeljča je tako prvič odet v barve slovenske trobojnice – belo, modro in rdečo.

    Dogodek je z blagoslovom sklenil domači župnik Franc Kadunc, ki je poleg zastave blagoslovil tudi prisotne, njihovo delo in celoten kraj. Poudaril je pomen skupnosti, vere in odgovornosti za domovino. Kulturni program je dopolnil šentjoški pevski zbor, ki je zazvenel čez griče in doline.

    Zaradi povišane požarne ogroženosti kresa letos ni bilo, pa vendar kresni večer ni minil brez ognja – simbolična luč je zagorela na varnem kurišču, ob katerem so se domačini zadržali v pogovoru in prijetnem vzdušju.

    Slovesnost se je zaključila z aplavzom in pogledom proti zastavi, ki odslej stoji kot jasen znak krajevne pripadnosti in spoštovanja do zgodovine. Nad Kogeljčem zdaj vihti slovenska trobojnica – preprost, a trden simbol skupnosti, ki ve, kam spada in kaj ji pomeni domovina.

    M.D.

  • Razstava Marjana Gruma

    Razstava Marjana Gruma

    V petek, 27. junija, so v cerkvi sv. Jošta v Šentjoštu odprli razstavo in predstavili monografijo o umetniku slovenskega rodu Marjanu Grumu, ki že več desetletij živi in ustvarja v Argentini. Dogodek je bil del širšega spominskega dogajanja ob prazniku sv. Petra in Pavla in ob 30. obletnici postavitve Kapele mučencev v Šentjoštu.

    Na večeru so sodelovali sourednica monografije Mirjam Oblak, avtor biografskega uvoda Gregor Batagelj, poznavalka Grumovega opusa Darja P. Cerar ter urednik in ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Dogodek je povezovala Klara Marija Keršič, glasbeno pa so ga obogatili pianistka Katarina Tominec in domači ustvarjalci. Ob predstavitvi knjige so si obiskovalci lahko ogledali tudi kratek film o umetniku ter spremljevalno fotografsko razstavo njegovih del.

    Predstavitev umetnika Marjana Gruma je razkrila izjemno življenjsko zgodbo. Rodil se je leta 1939 v Podkraju pri Igu. Ob koncu druge svetovne vojne je moral zaradi komunističnega nasilja z materjo in tremi sorojenci zbežati čez Ljubelj. Oče Jožef Grum je bil med tisoči domobrancev, ki so jih britanske sile izročile jugoslovanskim oblastem. Pred smrtjo so ga mučili in nato obesili.

    Družina je prek begunskih taborišč leta 1949 prišla v Argentino, kjer so začeli znova, v težkih pogojih revščine in izseljenstva. Marjan je že kot mladostnik opravljal različna dela, prelomno pa je bilo delo v trgovini z umetniškimi barvami, kjer ga je za ustvarjanje navdušil mehiški profesor. Umetniško pot je resneje začel šele pri 37 letih kot samouk. Umetnost ga je v celoti prevzela, še posebej kiparstvo in slikarstvo, pri čemer se je specializiral za varjenje železa in delo z drugimi kovinami.

    Grumova umetnost združuje vsakdanje prizore argentinskega življenja in hkrati močno reflektira tragično slovensko polpreteklo zgodovino. Pogosto upodablja glasbenike, plesalce tanga in gavče, obenem pa tudi ekspresivne prizore trpljenja, vojne in upora. Njegova dela nosijo izrazito sporočilnost, predvsem o človeškem dostojanstvu, trpljenju in spominu. Posebej je izstopal tudi s slikarskimi deli, kjer prevladujejo obrazi z intenzivnimi barvami in pogledi, ki gledalca silijo v razmislek.

    Z ženo Noemí Beatriz Corvalán, prav tako slikarko, Grum živi in ustvarja v umetniški četrti La Boca v Buenos Airesu, kjer vodita Kulturni center Museo Conventillo Marjan Grum. Ta prostor deluje kot bivališče, delavnica, atelje, galerija in kulturno prizorišče, v katerem se zvrstijo številne kulturne prireditve. Leta 2003 je mestna oblast center razglasila za kulturni spomenik in prostor posebnega pomena. Grum je svoje umetnine predstavil že po vsem svetu – razstavljal je v Evropi, Južni Ameriki, ZDA in na Japonskem.

    Na nedeljski spominski slovesnosti 29. junija pri Kapeli mučencev v Šentjoštu, so Marjanu Grumu v odsotnosti podelili Ehrlichovo priznanje z medaljo. Priznanje je v njegovem imenu prevzela Miriam Oblak, njegova sorodnica iz Argentine.

    Otvoritev razstave in predstavitev Grumovega dela v cerkvi sv. Jošta sta bila pomemben kulturni in spominski dogodek, ki je ne le počastil umetnika, ampak tudi utrdil zavest o dediščini, ki jo ohranjajo slovenski rojaki po svetu. Marjan Grum, ki je skozi umetnost ohranil glas spomina, resnice in pokončne drže, ostaja eden najprepoznavnejših slovenskih umetnikov v izseljenstvu.

    M.D.

  • Poletna prireditev »Kosci in grabljice«

    Poletna prireditev »Kosci in grabljice«

    V soboto, 28. junija, se je kot vsako leto od  leta 2018, pod okriljem KUD-a Kosec odvijal tradicionalni dogodek »Kosci in grabljice«, na katerega čakamo in se pripravljamo celo leto. No, morda res ne celo leto, nekaj priprave pa vendarle terja tekmovanje v ne tako nezahtevni disciplini, kot je tradicionalna hitrostna košnja trave s koso. Povedali so mi, da so se včasih na ta dogodek možje resno pripravljali.

    Tudi letos je ekipa organizatorjev, usposobljena za tehnično merjenje, pod vodstvom Borisa Smirnova, dan pred dogodkom na Čamernikovem travniku v Dragomeru, s posebno metodologijo dveh vrvic odmerila tri enake parcele nepokošene trave v površini 9 x 9 m. Pri bližnjem kozolcu so pripravili ceradni nadstrešek in tako poskrbeli za nujno potrebno senco v vročem dnevu, saj so temperature segale krepko čez 30 st. C. Klobuki zato ostajajo obvezna oprema tako nastopajočih kot gledalcev.

    Tekmovalci treh ekip (Lukovice, Dragomera in Loga) so takoj po žrebu vrstnega reda tekmovanja v zgodnjem dopoldnevu v čednih tradicionalnih oblačilih zavihteli nabrušene kose in pripravili grablje.

    Skupaj z Ivo Urbanc sva pod vodstvom člana sodniške ekipe Mihe Lenaršiča skrbno merili čas posameznih tekmovalnih disciplin koscev in grabljic, od vešče košnje do grabljenja nakošene trave ter ustvarjanje brezhibnih kopic. Tekmovalci so se pošteno  trudili in kapo oz. klobuk dol vsem nastopajočim za tak športen duh.

     Z veseljem smo opazili, da se med udeleženci tekmovanj pojavlja tudi mladina, kar pomeni, da smo na pravi poti ohranjanja tradicije in starih običajev. Med tekmovalci smo ugledali tudi župana naše občine, kar je pa tudi posebna čast temu dogodku.

    Po končanih premagovanjih hitrostnih meja koscev in grabljic, je sledilo še pospravljenje pokošene trave v velike vreče, tehtanje le-teh in točkovanje estetske dovršenosti pokošenih parcel ter izgleda kopic.

    Glasno navijanje obiskovalcev  »dej-mo-Dra-go-mer!« je očitno delovalo, saj je  glede na skupen seštevek točk  zmagala ekipa Dragomera. Drugo mesto je pripadlo ekipi Loga, kateremu je bila za petami ekipa Lukovica, ki se je uvrstila na tretje mesto.

    Tekmovalci so z dvignjenimi glavami sprejeli rezultate in si s ponosom na prsi pripeli zlate, srebrne in bronaste medalje. Pokal za »Naj-kosca« je dobil mladenič Lovrenc Zelnik, za »Naj-grabljico« pa najmlajša tekmovalka Jerneja Kavčnik.

    Po uradnem delu je sledila pogostitev s kranjskimi klobasami, ki jih je skuhal Matija Nik in pijačo ter sladkimi domačimi dobrotami.

    Dogodek se je zaključil s prijetnim druženjem in spontanim petjem, ki ga je spremljal Tone Košir na harmoniki.

    Zahvala tudi gasilcem PGD Dragomer – Lukovica in vsem, ki so kakorkoli prispevali k realizaciji prijetnega dogodka.

    Želimo si, da bi take prireditve še dolgo ohranjale tradicijo v našem kraju.

    Napisala: Mojca Zver

    Foto: Boris, Iztok, Iva

  • 10. obletnica Dežele zelišč

    10. obletnica Dežele zelišč

    Margita Vehar je za številne obiskovalce na letošnjem dnevu odprtih vrat pripravila poučno tematiko; od semena, vzgoje sadik, pridelave do končnega izdelka. In tokrat ji je ob strani stal njen partner v življenju in v delu, saj Milan Kalan je z zelišči obdan že trideset let in tokrat je presenetil obiskovalce s predstavitvijo svoje knjige Pridelava zdravilnih zelišč in dišavnic.

    Jin in jang ali v dvoje gre lažje …

    Dišeča zgodba Milana Kalana in zeliščne kmetije Kalan z vasice Kalobja v občini Šentjur se je začela pred tridesetimi leti, ko so svoje sanje začeli spreminjati v poklic. Na svoja polja so namesto kmetijskih pridelkov posadili zdravilne in aromatične rastline. Sprva je bilo zelo težko, saj ni bilo izkušenj, interneta in tudi literature iz pridelave zdravilnih rastlin in dišavnic v Sloveniji ni bilo. Vse stvari so morali preizkusiti na lastni koži. In da neprecenljiva znanja ne potonejo v pozabo, se je Milan odločil, da mlajšim pridelovalcem zapusti svoje bogate izkušnje v obliki knjige, kakršno je sam ves čas svojega razvoja zelo pogrešal. Pisan je s preprostimi besedami, da je razumljiv tudi popolnim laikom. Partnerka Margita iz Dežele zelišč ga je opogumila, da je priročnik zaključil in natisnil. V priročniku so opisane najpogosteje pridelovane rastline pri nas; kdaj, kako in zakaj se pridelujejo. Povzete so teme, ki so podlaga za opravljanje NPK zeliščar – pridelovalec. Kdaj rastline sejemo ali sadimo, s kakšno vrstno in medvrstno razdaljo, kako in v kakšni zemlji to izvedemo, kako vzdržujemo nasade čez leto in kako izvedemo žetev. S kakšnimi boleznimi in škodljivci se lahko srečujemo bodisi na polju ali v skladišču. Kako zelišča posušimo in kakšen odstotek osušitve je pri posameznih rastlinah. Nenazadnje pa še, zakaj vse se te rastline uporabljajo. Izkušnje so ga pripeljale do spoznanja, da je pri zdravljenju z zelišči potreben celovit pristop, pri katerem so nepogrešljive zelo kakovostne zdravilne rastline.

    Obiskovalci so se na vrtu Dežele zelišč, kjer je od lani zrasla tudi manjša lesena vrtna hiška, na lastne oči prepričali, kako se prideluje lastna semena, vzgaja sadike ter pridelke predeluje v učinkovite in kvalitetne izdelke. Zelišča rastejo urejeno v nasadih, skrbno negovana in porezana. Na njena vrtova z zelišči, eden je tudi na polhkovem razgledišču nad trgovino, ne sodi nikakršno sredstvo za tretiranje, vsa priprava je ekološka. Margita je v postopku certificiranja pridelave in predelave s certifikatom EKO. Med obiskovalci je bilo tudi nekaj otrok in prav je tako, naj vidijo, da se kljub zdravstvenim oviram lahko preživi z delom svojih rok.

    Ob vodenju skozi dišeče poti vrtov je Margita obiskovalcem predstavila zdravilne in aromatične rastline ter njihov pomen za naše zdravje. Dolgoletne izkušnje in ljubezen do zelišč se je odražala ob navdušenju gostov, ki so se na koncu lahko posedli in pomalicali – poizkusili so zelišča v obliki namazov in prigrizkov.

    Seveda bi težko obdelovala posestvo sama, zahvala gre tudi partnerju Milanu, ki je bil letos res gost dneva. Vse je pridelano, pobrano in predelano ročno, kar je videti tudi na izdelkih dobavljivih v lokalnih trgovinah. Lahko jih pa ob res poučni razlagi kupite pri Margiti, margitav@gmail.com,0 041 788-175 in si ogledate še darilne aranžmaje pripravljene za poslovna in rojstnodnevna darila, ali pa pokličete za ogled in strokovno vodenje po posestvu Dežele zelišč.

    Naj bo lokalno res idealno ter koristno za naše zdravje. Zdravje nam raste pred nosom!

    Sebastjan Vehar

  • Otvoritev nove Knjižnice Dobrova v Zeleni dolini

    Otvoritev nove Knjižnice Dobrova v Zeleni dolini

    V ponedeljek, 16. junija 2025, je na Dobrovi svoja vrata odprla nova Knjižnica Dobrova, ki je odslej umeščena v prenovljene prostore stavbe Zelena dolina. Gre za pomemben mejnik v razvoju kulturnega in družbenega življenja kraja, saj knjižnica postaja več kot le prostor za izposojo knjig – postaja odprto, dostopno in živahno stičišče vseh generacij.

    Nova knjižnica je zasnovana v skladu z najsodobnejšimi standardi, s prostornimi, svetlimi in dostopnimi prostori, ki omogočajo branje, učenje, ustvarjanje in druženje. Direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ga. Teja Zorko, je ob otvoritvi poudarila, da knjižnica ni le prostor za izposojo knjig, temveč je prostor navdiha in medgeneracijskega srečevanja.

    Poseben poudarek je namenjen dostopnosti – knjižnica je prijazna vsem, tudi osebam z različnimi oblikami invalidnosti. Na voljo so kotički za sprostitev, učenje, razstave, dogodke in ustvarjalne delavnice. Knjižnica sledi sodobnim trendom in omogoča dostop do elektronskih knjig, zvočnih knjig na platformi Audibook ter pretočnih vsebin prek Kanopyja in Baze slovenskih filmov.

    V preteklost…

    Knjižnica Dobrova ima bogato zgodovino, ki sega vse do leta 1954, ko je kot Ljudska knjižnica začela delovati s pomočjo prostovoljcev in je obsegala le nekaj sto knjig. Knjižnica je od svojih skromnih začetkov večkrat spreminjala svoj dom – od prvotnih prostorov v Zadružnem domu na Dobrovi, do leta 1991, ko je zaživela v večjih prostorih v mansardi iste stavbe.

    Leta 2008 je postala del Mestne knjižnice Ljubljana, kar ji je omogočilo nadaljnji razvoj in povezovanje z večjo mrežo knjižničnih storitev. Z leti se je knjižnica razvila v pomembno kulturno središče, ki ponuja pester program: od pravljičnih uric za otroke, bralnih značk Ciciuhci, projektov Poletavci in NajPoletavci, do bralnega gibanja Mesto bere za odrasle.

    Vodja knjižnice Jure Bricelj je ob tej priložnosti izrazil veselje, da se knjižnica odpira v prostorih, ki bodo prebivalcem Dobrove nudili še več možnosti za učenje, ustvarjanje in kakovostno preživljanje prostega časa.

    Zelena dolina – od zapuščenega objekta do novega družbenega prostora

    Stavba Zelena dolina ima za kraj posebno simboliko. Kot je poudaril župan občine Dobrova – Polhov Gradec, Jure Dolinar, je bila stavba dolgo časa v slabem stanju, a so s prenovo in legalizacijo nekdanje nekontrolirane gradnje prostoru dali novo življenje. Kot pravi, so se odločili, da bo prav tukaj zrasla knjižnica prihodnosti, ki pa bo sobivala s prostori krajevne skupnosti Dobrova in drugimi vsebinmi, ki bodo stavbo še bolj obogatile.

    Otvoritev je potekala v prijetnem, krajevno obarvanem kulturnem programu, ki so ga oblikovali vaščani Dobrove. Glasbeno sta ga popestrili flavtistki Eva Bogataj in Lucija Zamejc iz Glasbene šole Emil Adamič, člani Društva upokojencev Dobrova pa so program nadgradili z različnimi recitacijami. Slavnostni trak so skupaj prerezali župan g. Dolinar, predsednik Krajevne skupnosti Dobrova, g. Marjan Pograjc ter direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ga. Teja Zorko.

    Nova Knjižnica Dobrova aktivno sodeluje tudi v projektu ”Trajnostno v knjižnico po nagrado!”, ki spodbuja obiskovalce, da knjižnico obiščejo na trajnostne načine – s kolesom, peš ali z javnim prevozom. Vsi, ki bodo zbrali pet nalepk s trajnostnimi prihodi, bodo sodelovali v nagradnem žrebanju za nepozabno doživetje v Ljubljanski urbani regiji.

    V prihodnost…

    Knjižnica Dobrova tako z vstopom v Zeleno dolino odpira novo poglavje v svoji zgodbi – postaja srce skupnosti, sodoben kulturni prostor in zgled dobre prakse, kako lahko lokalna skupnost, občina in knjižnična mreža skupaj ustvarijo okolje, kjer se prepletajo znanje, kultura in trajnostni razvoj.

    Dobrova je tako z novo knjižnico pridobila več kot le sodobne prostore – pridobila je prostor, kjer bodo domovali ideje, pogovori in skupna prihodnost.

    M.D.

    Foto: arhiv Občine DPG

  • Srečanje občanov zaradi položnic za komunalne storitve

    Srečanje občanov zaradi položnic za komunalne storitve

    Občinska svetnika Domen Cukjati iz Dragomera in Roman Remškar iz Loga sva sredi junija 2025 organizirala srečanje občanov, na katerem sva predstavila problematiko močno povišanih cen komunalnih storitev.

    Občina je po zakonu zadolžena za izvajanje gospodarskih javnih služb, med katere sodijo oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod ter ravnanje z odpadki. Te storitve v imenu občine izvaja Javno komunalno podjetje KPV. Z januarjem 2025 so v občini začele veljati bistveno višje cene teh storitev, kar so občani opazili na svojih položnicah.

    Na srečanju, ki se ga je udeležilo 108 občanov, sva svetnika izrazila nestrinjanje z visokimi cenami, predstavila svoj pogled na problematiko in odgovarjala na vprašanja udeležencev. Prisotni so bili tudi župan in oba podžupana, ki so podali svoje argumente za dvig cen. Dogodek je kljub aktualnosti teme in različnim stališčem potekal v kulturnem ter demokratičnem vzdušju.

    Mag. Domen Cukjati

  • Glasbeni večer Pr’ Prek

    Glasbeni večer Pr’ Prek

    V petek, 13. junija 2025, je na dvorišču pred gostilno Pr’ Prek na Šujici potekal že tradicionalni akustični koncert, ki je tudi letos privabil številne ljubitelje dobre glasbe. Prijetno junijsko vzdušje, sproščena družba in odličen glasbeni program so poskrbeli za nepozaben večer, ki se je odvijal v treh delih.

    Prvi del koncerta so sooblikovali mladi glasbeniki različnih starosti, z igranjem na kitaro. Občinstvo so zabavali s slovenskimi in tujimi uspešnicami, ki so jih obiskovalci z veseljem prepevali z njimi. Nekateri so se na tovrstnem odru predstavili prvič, drugi so že vajeni nastopanja, prav vsi pa so pokazali, da v naši okolici ne manjka glasbenih talentov.

    V drugem delu sta oder zavzela oče in sin, Ivan in Erik Hudnik, ki sta s svojim kitarskim duetom ustvarila pravo koncertno doživetje. Občinstvo sta popeljala od slovenskih popevk, legendarnih Hudnikovih Zelenih livad, narodno-zabavnih in zabavnih uspešnic, pa vse do priljubljenih tujih skladb in nepozabnih klasik skupine Queen. S svojo sproščenostjo in izjemnim glasbenim občutkom sta na dvorišču pričarala pozitivno energijo.

    V tretjem delu večera sta se na oder vrnila Erik Hudnik in Blaž Knez, ki sta vse prisotne zabavala še dolgo v noč. S pestrim izborom slovenskih in tujih popularnih ter rock skladb sta poskrbela, da je bilo na Šujici še dolgo živahno, obiskovalci pa so z njima z veseljem prepevali in plesali.

    Gostilna Pr’ Prek je tudi tokrat poskrbela za odlično izvedbo dogodka ter ponudbo hrane in pijače. Akustični večer na Šujici je zopet ogrel srca poslušalcev in petkov večer zaključil z odliko.

    M.D.