V petek, 6.6.2025 ob 18.00 uri je v dvorani PGD Verd potekala javna predstavitev projekta. Z nami so bili arhitekti, ki delajo na projektu (studio AKKA in 3b arhitekti). Vabilo za javno predstavitev smo v KS Verd objavili v majski izdaji Našega časopisa, portalu moja Občina, na spletni strani KS Verd, na facebook strani KS Verd, na vseh oglasnih mestih KS Verd v fizični obliki ter izdali vabila preko e-pošte vsaj enemu članu gospodinjstva sosedov pokopališča Verd in drugim. Vabljeni so bili tudi predstavniki Občine Vrhnika in trije ponudniki pogrebnih storitev, ki so običajno prisotni na našem območju (Vrhovec, Pieta in Lavanda). Javne predstavitve se je udeležilo kar nekaj občanov, največ je bilo sosedov pokopališča, saj jih razumljivo zanima, kaj se bo dogajalo v njihovi soseščini.
Predstavitev je potekala mirno in duhu razumevanja, da je potrebno pokopališče Verd po skoraj štirih desetletjih načrtovanja vendarle urediti in zagotoviti nova grobna mesta za zadnji počitek. Občani so sledili predstavitvi in podali nekaj predlogov. Arhitekti in predsednik KS Verd smo pozorno poslušali in poskušali najti najboljše rešitve na vsa zastavljena vprašanja. Vendar, kot rečeno tudi na predstavitvi, je danes izgradnja te infrastrukture mnogo težja naloga kot pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Omejitev v prostoru je danes mnogo več, zato je ta projekt seveda velik izziv. Arhitekti imajo sedaj dodatno nalogo poiskati rešitve za smiselne predloge občanov in drugih zainteresiranih, da bo prenova in gradnja novega dela pokopališča čimbolj po meri skupnosti.
V nedeljo, 18. maja, je na Setnici potekalo tradicionalno žegnanje motorjev in koles, ki se je kot običajno začelo s sveto mašo v cerkvi sv. Uršule na Setnici. Mašo je vodil domači župnik gospod Bogdan Oražem. Po maši so se udeleženci preselili pred izletniško kmetijo Pr’ Mehačk, kjer se je nadaljeval osrednji del dogodka. Dogajanje je povezoval športni komentator Peter Kavčič, ki je s svojim govorom poskrbel za dobro vzdušje. Pred gostilno so se zbrali vozniki različnih vozil – štirikolesnikov, kros motorjev, električnih koles, navadnih koles in drugi. Blagoslov vozil je bil izveden na dvorišču pred gostilno, kjer se je zbrala lepa množica ljudi. Posebno pozornost je tudi letos pritegnil 13-letni Mehačkov Lovro, ki je vsem zbranim predstavil svoj šport – trial. Lovro, ki trenira ta tehnično zahteven motoristični šport, se je obiskovalcem predstavil tik pred svojo prvo evropsko tekmo v sezoni. Predstavitev je navdušila občinstvo, ki ga je glasno spodbujalo ob njegovi predstavi. Le nekaj dni po dogodku na Setnici je Lovro nastopil na evropski dirki v Franciji, v kraju La Bresse. Tam je vozil v kategoriji International Youth Cup za tekmovalce med 12. in 16. letom starosti. Odpeljal je dve vožnji po 12 sekcij, ki so bile tehnično zahtevne in zaprte, kar je zahtevalo veliko ravnotežja in natančnega premagovanja ovir. Na koncu je dosegel 7. mesto od 22 tekmovalcev. Njegov naslednji evropski nastop ga čaka avgusta na Švedskem, v mestu Ale. Organizatorji dogodka, ki že več kot desetletje poteka na Setnici, so se ob tej priložnosti želijo zahvaliti župniku Bogdanu Oražmu, povezovalcu Petru Kavčiču ter vsem obiskovalcem, ki so s svojo prisotnostjo prispevali k uspešni izvedbi.
Občina Dobrova – Polhov Gradec je tudi letos nadaljevala s prakso vključevanja občanov v odločanje o porabi dela proračunskih sredstev. V okviru že tretjega participativnega proračuna so imeli občani priložnost predlagati projekte, ki po njihovem mnenju izboljšujejo kakovost življenja in prispevajo k razvoju skupnosti.
Glasovanje je potekalo med 5. in 10. majem 2025 Na javni poziv je prispelo več predlogov, izmed katerih je bilo izbranih 12 projektov, ki so izpolnjevali vse pogoje za vključitev v glasovanje. V šestih dneh so občani oddali skupno 738 glasov, vsi so bili veljavni, saj novi sistem sproti preprečuje nepravilnosti. Glasovi so bili razporejeni med različne projekte, kar kaže na raznoliko zanimanje občanov in aktivno vključevanje v procese odločanja. V vsaki od štirih krajevnih skupnosti (KS) je bil izbran po en zmagovalni projekt, ki je prejel največ glasov v svojem območju. Ti bodo izvedeni do konca letošnjega leta:
KS Dobrova: Izdelava opornega zidu za otroško in športno igrišče – Podsmreka Projekt, ki je prejel največ glasov – kar 319 – v okviru participativnega proračuna na območju KS Dobrova, sta predlagala Janez Rotar in Jure Zupančič. Njuna pobuda predvideva ureditev otroškega igrišča pri PGD Podsmreka, kjer bo v okviru projekta zgrajen oporni zid, postavljena igrala, klop in zasajena živa meja. Celotna vrednost projekta znaša 9.930,80 EUR. Gre za pomembno pridobitev za kraj, ki bo izboljšala možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa otrok in družin ter prispevala k večji varnosti in urejenosti skupnega prostora.
KS Polhov Gradec: Nakup stolov za Kulturni dom Jakoba Trobca – Polhov Gradec Projekt, ki je na območju KS Polhov Gradec prejel največ podpore občanov – skupno 109 glasov – je predlagal Janez Koprivec. Njegova pobuda predvideva nakup novih stolov za Kulturni dom Jakoba Trobca, ki že več desetletij predstavlja osrednje prizorišče kulturnega dogajanja v kraju. Obstoječe klopi so stare več kot 70 let in so že močno dotrajane, zato bodo novi, zložljivi stoli omogočili večjo prilagodljivost prostora ter udobnejše in prijetnejše izkušnje za obiskovalce različnih prireditev. Projekt je ocenjen na 10.000 EUR, manjkajoča sredstva pa bodo zagotovljena s pomočjo donatorjev in prispevkom predlagatelja.
KS Črni Vrh: Ureditev okolice doma krajanov Na območju KS Črni Vrh je največ glasov, skupno 15, prejel projekt, ki ga je predlagala Darinka Raztresen. Projekt v vrednosti 10.000 EUR zajema postavitev nove ograje na severni strani doma krajanov, namestitev video nadzora za povečanje varnosti ter namestitev novih smerokazov, ki bodo izboljšali orientacijo in dostopnost v kraju. Gre za pomembno izboljšavo skupnostnega prostora, ki bo prispevala k večji urejenosti, varnosti ter boljši prepoznavnosti javnih objektov in poti v kraju.
KS Šentjošt: Posodobitev razsvetljave za nočno smuko in uravnavanje trase vlečne poti vlečnice Koglč – smučišče Šentjošt Na območju KS Šentjošt je največ podpore, skupaj 79 glasov, prejel projekt, ki ga je predlagal Robert Oblak. Projekt v vrednosti 9.997,90 EUR prinaša pomembne izboljšave za smučišče Koglč, kjer bo nameščena nova LED razsvetljava, ki bo omogočala varnejšo nočno smuko. Poleg tega bo zamenjan električni vod, hkrati pa se bo uredila in prilagodila trasa vlečne poti, kar bo povečalo varnost uporabnikov in zagotovilo skladnost z najnovejšimi tehničnimi inšpekcijskimi zahtevami. S tem projektom bo smučišče pripravljeno na sodobno in varno uporabo v prihodnjih sezonah.
Skupaj gradimo boljšo občino Občina Dobrova – Polhov Gradec se zahvaljuje vsem, ki ste sodelovali s svojimi predlogi in glasovi. Skupaj dokazujemo, da lahko z majhnimi koraki naredimo velike spremembe. Zmagovalni projekti odražajo potrebe občanov in skrb za različne vidike življenja – od družabnih prostorov, kulture, rekreacije do infrastrukture. Dela na projektih se bodo pričela v kratkem. Spremljajte občinske objave in novosti na terenu, kjer bodo novi projekti kmalu začeli dobivati svojo obliko. Hvala za vašo aktivno vlogo pri soustvarjanju naše skupne prihodnosti!
V soboto in nedeljo, 10. in 11. maja 2025, je pred gasilskim domom PGD Dvor ponovno potekal zdaj že tradicionalni Vikend dvorskih pic. Letos je dogodek potekal že petič zapored in tudi tokrat upravičil sloves enega najbolj priljubljenih in pričakovanih kulinaričnih dogodkov v kraju. Obiskovalci so znova množično prihajali po znamenite pice, ki slovijo po odličnem a hkrati dobrodelnem okusu za dvorske gasilce. Rezultat je presegel vsa pričakovanja – v dveh dneh so člani PGD Dvor spekli rekordnih 904 pic. Vikend dvorskih pic iz leta v leto raste – leta 2021 so spekli 573 pic, leto pozneje 682, leta 2023 že 738, lani pa 802. Letos pa je številka prvič presegla 900, kar potrjuje, da dogodek postaja vse bolj uveljavljen in prepoznaven tudi širše. Pice so obiskovalci naročali vnaprej, termini – predvsem okoli nedeljskega kosila – pa so bili popolnoma zapolnjeni že teden dni pred dogodkom. Največje posamezno naročilo je obsegalo kar 16 pic, približno 15 odstotkov vseh naročil pa so organizatorji dostavili na dom. Za brezhibno izvedbo prireditve je poskrbelo kar 46 prostovoljcev, ki so bili vključeni v vse faze organizacije – od priprave prizorišča, izdelave hlebčkov, peke, sprejema naročil, šanka, pomivanja in dostave, pa vse do ponedeljkovega pospravljanja. Nekateri so bili prisotni oba dneva od jutra do večera, drugi so se izmenjevali glede na razpoložljivost. V ”pekarniški” ekipi se je zvrstilo 10 različnih picopekov, ki so ob najbolj intenzivnih urah skupaj spekli tudi do 60 pic na uro, oziroma približno eno pico na minuto. Poleg peke je bila vsak večer organizirana še dodatna ekipa, ki je skrbela za pripravo testa – dvanajst članov je v dveh urah izdelalo približno 400 hlebčkov testa za naslednji dan, kar je omogočilo tekočo in kakovostno pripravo pic tudi ob največji gneči. Dogodek se ni začel in končal z vikendom – priprave so potekale že v četrtek s postavitvijo prizorišča, v petek je sledila priprava testa za soboto, ponedeljek pa je bil namenjen pospravljanju. Zvesti obiskovalci, predani člani društva in odlična organizacija so poskrbeli, da je Vikend dvorskih pic še enkrat več pokazal, kaj pomeni skupnost in predanost. Obiskovalci so domov odhajali siti in zadovoljni, organizatorji pa so, čeprav utrujeni, vseeno zadovoljni zaključili še en uspešen kulinarično-gasilski dogodek.
Praznično, sončno in glasbeno obarvano jutro 1. maja je v občini Horjul minilo v znamenju tradicionalne prvomajske budnice. Že v zgodnjih jutranjih urah so se po vaseh razlegali zvoki koračnic in domačih viž, s katerimi so godbeniki godbe Dobova – Polhov Gradec skupaj s horjulskimi mažoretkami prebudili prebivalce občine ter jim pričarali praznično vzdušje. Letos je bila budnica za občino Horjul še posebej pomembna – ne le zaradi jubilejne 10. budnice Godbe DPG, temveč tudi zaradi izjemne udeležbe horjulskih mažoretk, ki so z veseljem popestrile že tako živahno glasbeno karavano. Pridružili so se jim tudi najmlajši člani in članice mažoretne skupine in dokazali, da se tradicija plesa v Horjulu ohranja in prenaša na mlajše generacije. Godbeniki so svojo pot začeli ob 5. uri zjutraj na Dobrovi in po Brezju kmalu prispeli v Horjul, kjer so vse od Metrela, čez center do vrtca Horjul prebujali vaščane Horjula. Ob prihodu godbe in mažoret so se na cestišču pridružili domačini in jih pozdravljali z nasmehi in ploskanjem. Na Vrzdencu so godbenike in mažorete pričakali predstavniki vseh gasilskih društev Gasilske zveze Horjul in v špalirju gasilcev in prižganimi gasilskimi vozili, glasbenikom pripravili častni sprejem. Godba in mažorete so vaščane prebujale vse od kapelice do PGD Vrzdenec. Po kratkem obisku so se godba in mažorete odpravili proti Šentjoštu, gasilska društva pa so s slovensko glasbo začela buditi okoliške vasi, ki godbene budnice niso bili deležni. Budnica je bila letos še posebej slovesna, saj je Godba Dobrova-Polhov Gradec praznovala jubilejnih 10 let Prvomajskih budnic. Budnici se je pridružilo rekordno število mažoretk, godbeniki so ob 10. obletnici v vsakem kraju zaigrali in zapeli prirejeno skladbo Tra ta ta, že 10 let vam godba igra!, katera je z besedilom ponazarjala jubilejno 10. budnico. V sprevodu je spredaj poleg zastav in godbenega grba, letos povorko krasila tudi tabla z napisom 10 let Prvomajske budnice. Poleg tega pa so na avtobusu viseli napisi ‘’10 let Budnic z Godbo Dobrova-Polhov Gradec”, da so lahko prebivalci že od daleč videli, da godba res prihaja. Godbeniki se zahvaljujejo vsem podpornikom in ljudem dobre volje, ki so jih ob jutranjih urah pozdravili in podprli na njihovi poti.
Dobro jutro! Godbeniki godbe Dobova-Polhov Gradec že 10 let budimo občane Dobrovske in Horjulske občine.
Letos je bilo še posebej slovesno, nekaj posebnega. Kot smo zadnja leta navajeni, smo se ob 5. uri zjutraj zbrali na Dobrovi, poskrbeli za uniforme in inštrumente ter se odpravili na pot. No, razen tolkalec Marko, ki vsako leto zaspi ali pa ne najde uniforme.
In odšli smo na pot. Že ob 5.20.uri so nas v Brezju pričakali veseli domačini, ki so nam ob našem zgodnjem prihodu veselo mahali in ploskali. Vse od Brezja do Vrzdenca nas je letos spremljala tudi STA in posnela vsako naše bujenje. Brezje je res nekaj posebnega. Prva jutranja postaja, kjer nas zadnja leta pričakajo s posebno popotnico. Na naše uniforme si godbeniki in mažorete nadenemo nageljčke s trakom slovenske trobojnice in letos še s številko 10, ki prikazuje jubilejno, 10. Prvomajsko budnico. Hvala vam dragi Brezn’čani za tako lep sprejem, čudovite sendviče in seveda vsakoletne nageljčke. Naprej smo se odpravili v Horjul, kjer so se nam pridružile Horjulske mažoretke. Horjulska cesta je bila polna kot še nikoli – velika skupina godbenikov in velika skupina mažoret. Poleg starejših mažoret, se je na Budnici skozi sosednjo občino pridružil tudi podmladek horjulskih mažoret.
V Horjulu smo zbujali ljudi vse od Metrela do vrtca Horjul, nato pa se odpravili na Vrzdenec, kjer so nas pričakala vsa gasilska društva Gasilske zveze Horjul. V špalirju ob cesti in lučkah na gasilskih avtomobilih so sprejeli naš mimohod, ki je segal od kapelice pa vse tja do PGD Vrzdenec. Tam smo zaigrali še par skladb, posneli izjave in se odpravili naprej. Godba in mažorete v Šentjošt, gasilci pa s svojimi vozili po vaseh, kjer so s slovensko glasbo zbujali vaščane, ki godbene budnice niso bili deležni. Naš šofer Vinko nas je hitro pripeljal okoli ovinkov do Šentjošta, kjer smo zbudili Šentjoščane, se posladkali s slastnimi pistacijevimi kolački ter drugo pogostitvijo in že krenili na pot, naprej v Polhov Gradec. V Polhovem Gradcu so nas Polhograjci pričakali pri avtobusni postaji, nekaj smo jim še zaigrali in naprej na pot krenili proti Gabrju, sedežu godbe. Letos smo v Gabrju ubrali drugo pot. Od Preka na Šujici pa vse tja do kmetije Pr’Zel. Edina postojanka v vseh desetih letih, kjer smo že pred začetkom budnice imeli pogostitev in nato še na koncu. Budnico skozi Gabrje je pozdravil tudi Jože Potrebuješ, pr’ Zel pa smo zaigrali še nekaj domačih in sledila je seveda pogostitev, ker danes ”sploh še nismo jedli”. Hvala za pogostitev.
Hruševo-Selo smo obiskali prvič, spalno naselje sicer nismo budili najbolj uspešno, a vendar hvala vsakemu, ki nas je pozdravil na naši poti. Le nekaj metrov stran smo se ustavili na Šujici, kjer smo kot vsako leto prebivalce pozdravili mimo lipe pa vse tja do glavne ceste, kjer tradicionalno zaigramo Kuža pazi. Pot nas je vodila naprej na Dobrovo, kjer smo zaigrali župniku Janezu Kvaterniku in se naprej na pot podali skozi Dobrovo do PGD Dobrova, kjer so nas pričakali Dobrovčani, Predsednik Krajevne skupnosti Dobrova, gospod Marjana Pograjc, župan občine Dobrova-Polhov Gradec, gospod Jure Dolinar, gasilci in gasilke PGD Dobrova, upokojenci in drugi navzoči, ljubitelji godbe. Po nekaj pesmih in nagovorih se je spodobilo tudi nekaj pojesti, ker smo že cel dan ”stradali”. Nekaj sladkega, slanega, sok ali pivo in odšli smo naprej. Najboljše pa je seveda na koncu. V Podsmreki se pred bujenjem vedno z avtobusom odpravimo mimo PGD Podsmreka, preverimo koliko je ljudi prišlo in se potem pripravimo na naaajboljši del. Vsako leto nas presenetijo. Ko že misliš, da ne bo prišlo več ljudi, jih pride še več in več. Letos zopet preko 100! Če bi šteli, bi gotovo zopet podrli rekord. Z največjim veseljem smo ob 11.uri in malo zamude zaigrali Šmarčanom in drugim prijateljem, ki so nas že nestrpno čakali na žgočem soncu. Še nekaj skladb na mestu, kolono vozil proti morju smo tudi letos zaustavili, in sledilo je prijetno druženje z gasilci ter drugimi vaščani in obiskovalci. Hvala vam dragi gasilci in prijatelji godbe, zopet ste nas presenetili, nam pripravili okusen golaž s kruhom in pijačo po želji. Verjemite, da se k vam res radi vračamo. Ne vem, če si vi, bralci, sploh predstavljate kako izgledajo postaje budnice. Povsod igramo in so ljudje izredno veseli našega prihoda, a v Podsmreki se že nekaj ur prej vrti glasba, ob našem prihodu nas preko mikrofona pozdravijo in napovejo že od daleč, nato se nam zahvalijo, med malico pa so letos četrt ure igrali še zvonovi na cerkvi sv. Martina. Vsesplošni Šmarski dogodek, ki ga nobeno leto ni vredno zamuditi.
Po vsem lepem pa smo se godbeniki veselo odpravili še na privat zabavo k našemu mecenu Janetu na Komanijo, kjer že vseh 10 let zaključujemo naše Prvomajske budnice. Najprej nas postrežejo z okusnimi jedmi z žara, nadaljujejo pa s sladkimi dobrotami ob spremljavi odlične slovenske glasbe. Naša končna postaja ni le privat godbeno druženje, vendar tudi druženje glasbenikov, prijateljev in znancev ob dobri glasbi. Letos ob 10. obletnici pa so nas še posebej presenetili, saj so nam podarili torto s pentljo v barvah godbe z napisom 10 let godbe pod kozolcem. Iskrena hvala družini Jarc za vso požrtvovalno delo vsak prvi maj, ko nas tako prijazno gostite z vsem možnim – od izvrstne in raznolike hrane in vse tja do glasbe in druženja. Kot se spodobi, smo na druženju ostali še do večernih ur.
Na Komaniji smo našemu mecenu Janetu in našemu šoferju Vinkotu, obema za 10 let zvestega sodelovanja in pomoči, podarili zahvalo, ki ju bo še dolgo spominjala na naše lepe skupno preživete dni in spodbujala k temu, da se vidimo tudi prihodnje leto.
Na letošnji budnici pa je bilo tudi nekaj novosti. V sosednji občini Horjul se nam je pridružilo rekordno število mažoretk, godbeniki pa smo ob 10. obletnici v vsakem kraju zaigrali in zapeli prirejeno skladbo Tra ta ta, že 10 let vam godba igra!, katera je z besedilom ponazarjala našo jubilejno 10. budnico. V sprevodu je spredaj poleg zastav in godbenega grba, letos povorko krasila tudi tabla z napisom 10 let Prvomajske budnice. Poleg tega ste na avtobusu lahko opazili napise ‘’10 let Budnic z Godbo Dobrova-Polhov Gradec”, nenazadnje pa smo imeli najlepše vreme v vseh desetih letih in obiskalo nas je največ ljudi do sedaj.
Iskrena hvala tudi vsem vam, dragi občani, občanke in godbeni prijatelji. Vsem, ki ste nas z veseljem gostili, nas tudi drugače podprli na naši poti in nas ob zgodnih jutranjih urah pričakali v različnih vaseh. Godbeniki smo izjemno hvaležni za vaš doprinos k naši skupnosti in vsej podpori, ki nam jo dajete. In naj zaključim v stilu zadnjega verza letošnje himne – Tra ta ta: Hvala za vse, pridemo še, naprej, juhej, Tra ta ta!
Se vidimo prihodnje leto, že na tradicionalni 11. Prvomajski budnici!
Polhov Gradec, 11. maj – V župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Polhovem Gradcu je potekala spominska slovesnost ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Dogodek je bil posvečen spominu na 259 domačinov, ki so med vojno, revolucijo in povojnimi poboji izgubili življenje, kar predstavlja približno 15 % prebivalstva kraja iz leta 1941. Slovesnost se je začela s sveto mašo, po kateri je navzoče nagovoril literarni zgodovinar in predsednik Nove Slovenske zaveze, dr. Matija Ogrin. V svojem govoru je poudaril pomen celovitega spomina na vse žrtve, ne glede na njihovo pripadnost, ter izpostavil, da je bila večina žrtev iz tradicionalnega slovenskega okolja, oblikovanega z družinskimi in krščanskimi vrednotami. Poudaril je tudi, da je razstava, ki so jo pripravili v župniji, zgled preseganja zla in nasilja zgodovine skozi spomin in skupno obžalovanje. Ob tej priložnosti so ob zidu župnijskega pokopališča postavili razstavo s fotografijami in imeni žrtev. Razstava, ki je na voljo za ogled, prikazuje tudi statistične podatke o žrtvah: med njimi prevladujejo moški (249), največ v starostni skupini od 18 do 30 let. Posebej pretresljivo je dejstvo, da je bilo žrtev v več kot polovici hiš v kraju. Slovesnost so s petjem obogatili dekliški zbor Vešče in mešani pevski zbor Gregor Rihar. Dogodka sta se udeležila tudi župan občine Dobrova – Polhov Gradec, Jure Dolinar, in podžupanja Ana Oblak. Župnik Bogdan Oražem je po kulturnem programu blagoslovil razstavo in vse navzoče. Dogodek je bil priložnost, da se skupnost spoštljivo pokloni vsem žrtvam vojne in revolucije ter poudari pomen obžalovanja in sprejemanja zgodovinskih resnic, ki naj vodijo k preseganju zla in nasilja v naši skupni zgodovini.
Šentjošt, 10. maj – Pred gasilskim domom v Šentjoštu je potekal že 15. tradicionalni blagoslov motorjev in motoristov, ki ga organizirajo šentjoški motorčkarji. Dogodek, ki iz leta v leto privablja več motorističnih navdušencev, je letos privabil ogromno ljudi, ki so s seboj pripeljali kar 105 motornih vozil – mopedov in drugih dvo-, tri- in štirikolesnikov. Od vozil so prevladovali seveda mopedi (Tomos), bilo jih je skoraj 50, veliko pa je bilo tudi kros motorjev – kar 17. Čeprav blagoslova ni spremljala sveta maša, je bila prireditev duhovno in družabno bogata. Po blagoslovu vozil je sledil sproščen družabni del, kjer so obiskovalci uživali ob hrani in pijači. Vsak motorist pa je za svoje motorno kolo za spomin in varnost dobil tudi svojo nalepko. Posebno pozornost je pritegnil eden najstarejših, če ne celo najstarejši motor na dogodku – Tomos VS 50K iz leta 1957, ki je zbudil zanimanje tako med starejšimi obiskovalci kot mlajšimi navdušenci nad starodobniki. Dogodek je že 15. leto dokazal, da ima ljubezen do motorjev in druženja v Šentjoštu dolgo in močno tradicijo.
Horjul, 13. april – V Prosvetnem domu v Horjulu je potekalo predavanje za starše z naslovom Kam peljejo prehranske smernice?. Dogodek je bil del cikla predavanj Da pogovor prehiti internet, namenjenega osveščanju staršev o aktualnih temah, povezanih z zdravjem otrok in mladostnikov. Predavanje v obliki pogovora je vodila doc. dr. Mojca Žerjav Tanšek, dr. med., priznana pediatrinja in specialistka za prirojene presnovne bolezni, zaposlena na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike v Ljubljani. Njeno strokovno delo vključuje tudi raziskave in obravnavo prehranskih težav pri otrocih in mladostnikih. V predavanju je dr. Žerjav Tanšek osvetlila razloge za naraščajoče prehranske težave med mladimi, kot so prekomerno hujšanje, prenajedanje in neredna prehrana. Poudarila je pomen starševske vloge pri oblikovanju zdravih prehranskih navad ter kritično ovrednotila nove smernice šolske prehrane. Posebno pozornost je namenila tudi vplivu prehrane na razvoj otrok z redkimi presnovnimi boleznimi. Predavanje je pritegnilo starše, ki so v razpravi po dogodku izpostavili potrebo po več tovrstnih izobraževanjih. Dogodek je prispeval k večji ozaveščenosti o pomenu uravnotežene prehrane in vlogi staršev pri spodbujanju zdravih življenjskih navad pri otrocih.
Nekaj let je že minilo od zadnjega godbenega izleta v tujino, takrat smo se iz Bosne vrnili le nekaj dni pred hudimi poplavami v Bihaću. Godba z zaledjem pa se je letos podala na avstrijsko Koroško. V želji, da bi obiskali zamejske Slovence, smo se godbeniki podali na izlet v Celovec, Beljak in okolico. Ob ne precej zgodnji 6. uri zjutraj smo se podali na pot. Čez Ljubelj vse do prve destinacije. Manjša skupinica godbe se je nadobudno podala v prvo, precej zanimivo postojanko – na zajtrk v pivovarno, a ne dobesedno. Najprej nismo našli vhoda, nato pa je pred nami na veliko pisalo ”Spomladanski sejem” in nasmehnilo se nam je: ”O, imamo nov nastop!”. Pa če se vrnemo nazaj k začetku. Po ogledu vsake malenkosti v trgovini nas je nemško govoreči gospod popeljal čez celotno proizvodnjo pivovarne Hirter. V Avstriji imajo le dve svoji pivovarni in ena izmed njih je prav v Hirtu. Na prvi pogled velika pivovarna z zanimivo proizvodnjo, ki pa je že v evropskem merilu izjemno majhna. Med našim pohajkovanjem po proizvodnji nefiltriranega avstrijskega piva pa so se ostali godbeniki in starši odpravili na ogled gradnje gradu na star način. V bližini Hirta so se domačini pred leti odločili, da bodo na star način s starimi pripomočki in svojimi rokami zgradili grad. Godbeniki so vsakega delavca do potankosti analizirali in sedaj imajo že načrt, kako bodo začeli z gradnjo godbenega gradu na Dobrovi. Minilo je nekaj ur in godbeniki gradbeniki so prišli nazaj v Hirt, kjer smo vsi skupaj kot presenečenje zaigrali Avstrijcem na Spomladanskem sejmu. Potem se nam je seveda že mudilo, saj je bil pred nami še cel pester dan. Ogledali smo si vojvodski prestol in se odpravili na Grad Ostrovica. Grad kot iz filma na 160 m visoki apnenčasti skalni vzpetini. Peš smo šli gor, vaja za Triglav. Podali smo se skozi vseh 14 vrat, ki so onemogočala dostop nasprotnikom do gradu. Na gradu smo si ogledali stare tope, viteško opremo, sulice in vse, kar je spadalo zraven. Krajši počitek in noge so bile ogrete za športno nadaljevanje dneva. Sledila ni sicer hoja na Triglav – ta pride avgusta – temveč godbeno tekmovanje za godbenega prvaka v nogogolfu tj. golf z nogo. Za žogo in med kapljicami dežja smo tekli po trasi in poskušali nabrati čim manj točk in strelov v luknje. Na koncu je naziv naj godbenica v nogogolfu dobila saksofonistka Frida, naj godbenik v nogogolfu klarinetist Anže in naj senior godbenik v nogogolfu bas klarinetist in fotograf Janez. Sklep: očitno so pihalci veliko bolje fizično pripravljeni za športne aktivnosti kot druge sekcije. Naprej smo se podali na Pyramidenkogel, si ogledali razgled in dan zaključili v prečudovitem hostlu ob Vrbskem jezeru. Naslednji, drugi dan smo se zbudili ob najlepšem pogledu na jezero, ki nas je od sob ločil le nekaj korakov. Po zgodnjem zajtrku smo se podali v Dobrlo vas, kjer smo sodelovali pri dvojezični (nemško-slovenski) sveti maši. Že med mašo so nas župljani pospremili z bučnim aplavzom, po sveti maši pa smo zaigrali še nekaj slovenskih skladb in se na povabilo župnika odpravili v sosednjo kavarno, kjer si je lahko vsak godbenik in starš izbral svojo tortico in pijačo. Izredno gostoljubni župnik Janez Tratar s solzami v očeh se nam je zahvalil za naše sodelovanje in seveda povabil, naj še kdaj pridemo. Z veseljem, siti in polni dobrih sladkih tortic smo se odpravili k izredno priljubljeni proizvodnji slovenskih harmonik. Obiskali smo družino Rutar, proizvodnjo Original harmonik Rutar, kjer nas je sprejel gospod Aleks Rutar, sin pokojnega Jožkota Rutarja, začetnika harmonik Rutar. Aleks nam je pokazal kako se harmonika izdela, ogledali smo si lahko različne vrste harmonik, prostore za izdelavo in čisto prvo harmoniko, ki jo je izdelal njegov oče. Pred njegovo hišo smo seveda prišli v stilu – s korakanjem in slovensko zastavo, enak pa je bil tudi odhod. Po kratkem a prijetnem slovenskem druženju z Aleksom, smo se odpravili proti Osojskem jezeru, kjer se je starejši del godbe odpravil na dvourno vožnjo z ladjico, mlajša generacija pa je obiskala adrenalinski park. Čeprav je adrenalinski park res nekaj posebnega, ne doživiš vsak dan, da v Avstriji na ladjici nekdo igra slovensko glasbo. Naši godbeniki in starši so s harmoniko in baritonom vse navzoče zabavali z znanimi slovenskimi melodijami, razvila pa se je prava veselica s plesom in petjem. Po končani vožnji smo se vsi skupaj srečali v adrenalinskem parku. Mlajša generacija je še vedno premagovala ovire na višini, starejši pa so se raje odpravili na manj zahtevne adrenalinske poti. S hvaležnostjo smo dan zaključili na sladoledu ob Osojskem jezeru, kjer je bila večina godbenikov še vedno pod vtisi jutranje maše in si izbrala okus sladoleda ”Hallelujah”.
Na vrsti je že tretji, zadnji dan. Res škoda, pa vse skupaj je tako hitro minilo. Po družabnem večeru in večernem kopanju v bazenu smo lahko zjutraj spali malo dlje. No, razen tisti, ki so se ob zgodnjih jutranjih urah odpravili na jutranje bujenje v Vrbsko jezero, ki je merilo malo več kot 10 stopinj Celzija. Zadnji, obilen zajtrk, kovčki, vsa oprema in na pot. Prva postojanka zadnjega dne je bila zopet na gradu, vendar ne istem. Odpravili smo se na bližnji grad, kjer smo si ogledali predstavo ptic ujed. Sledilo je slastno kosilo, nato pa ogled muzeja ebordov v centru Celovca. Gospod Gert Prix, lastnik in ustanovitelj muzeja, mimogrede znan avstrijski glasbenik, nam je predstavil njegovo izjemno bogato zbirko klaviatur in instrumentov s tipkami. Na naključnih 10 je tudi zaigral in nam privabil nasmeh na obraz. Matematik in glasbenik Prix je od leta 1987 do danes zbral že preko 2100 elektronskih klaviatur in instrumentov s tipkami. V muzeju si niti dve klaviaturi nista enaki. Vsaka je nekaj posebnega – ena deluje s pomočjo glasu, spet druga je že tehnološko napredna, a precej zakomplicirana. Spet tretja se odziva na bližnje dražljaje, četrta pa ima dodatne tipke, ki služijo namesto dodatnih registrov. V največjem tovrstnem muzeju na svetu je za konec zaigral še naš godbenik Marko, nato pa smo se odpravili naprej. Spet smo se razdelili v dve skupini – mlajši so odšli v trampolin park, starejši na sprehod po Celovcu. Dan smo zaključili na ekološki kmetiji Šlibar v Kovorju pri Tržiču, kjer smo nekako zaključili svoj izlet, ki se ga bomo z veseljem še dolgo spominjali. Zagotovo najboljši izlet do sedaj – z mislimi pa že strmimo naprej, v prihodnje leto. Kam se bomo odpravili takrat? Pustimo se presenetiti.
