Kategorija: Kultura in umetnost

  • Razglasili so najboljše barjanske zgodbe

    Razglasili so najboljše barjanske zgodbe

    Na razpis se je tokrat prijavilo enajst osnovnih šol: OŠ Ig, OŠ Brezovica, OŠ Preserje, OŠ Horjul, OŠ Dobrova, OŠ Polhov Gradec, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ A. M. Slomška Vrhnika, OŠ Log-Dragomer, Waldorfska šola ter OŠ Bežigrad. Svoje zgodbe je oddalo 41 mladih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so pisali pod skrbnim vodstvom svojih mentoric. Prispele prispevke je pregledala strokovna komisija v sestavi mag. Tatjana Oblak Milčinski (predsednica), Sonja Žakelj in Barbara Majcen (članici), ki je izbrala letošnje zmagovalce.

    Tretje mesto sta si razdelili dve deli: zgodba »Barjanska skavtska dogodivščina« avtorice Lare Lahajnar, sedmošolke z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika (mentorica Tadeja Voljč), in pravljica »Hinkova pustolovščina« avtorice Ize Perko, šestošolke z OŠ Log-Dragomer (mentorica Petra Šabič Sušec).

    Drugo mesto je zasedla zgodba z izjemno izrazno močjo – »Spomini«, ki jih je zapisala lanskoletna zmagovalka Ela Kogovšek, devetošolka z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ponovno pod mentorstvom Tadeje Voljč.

    Prvo mesto pa sta si delili dve pripovedi, ki vsaka na svoj način izkazujeta poklon reki Ljubljanici. To sta zgodba »Ljubljena Anica« avtorice Eme Srebotnjak z OŠ Bežigrad (mentorica Živa Blatnik) ter zgodba »Skrivnosti sedmih imen«, ki so jo skupaj ustvarile Tija Kodrič, Tjaša Pišek in Lara Šajn z OŠ A. M. Slomška Vrhnika (mentorica Ranka Keser). Ker sta zmagovalni zgodbi dve, bo prehodni pokal v prvi polovici leta krasil prostore OŠ Bežigrad, v drugi polovici pa se bo selil na vrhniško Slomškovo šolo.

    Vodja projekta Miran Setnikar je ob zaključku natečaja izrazil zadovoljstvo nad kakovostjo prejetih del: »Vseh 41 avtorjev je pokazalo svoj talent in ljubezen do slovenske besede. Prepričan sem, da ni več daleč čas, ko bomo te mlade ustvarjalce lahko postavili ob bok priznanih pisateljev in pesnikov.«

    Dogodek, ki je potekal v organizaciji KD Mah Teater, ZIC Vrhnika, CK Vrhnika, JSKD Vrhnika in JSKD Ljubljana – okolica ter v sodelovanju z občinami Ljubljanskega barja in zaledja, je dodatno popestril gledališki prizor iz Bobrov. Po romanu Janeza Jalna ga je priredila in režirala Uršula Vratuša Globočnik, uprizorili pa so ga člani KD Mah Teater.

     

    Gašper Tominc, foto: GT

  • Pomlad in poezija v družbi glasbe

    Pomlad in poezija v družbi glasbe

    Pomlad prihaja – in z njo tudi nepozaben večer glasbe! Tamburaši Borovnica pripravljajo glasbeno popotovanje, ki bo prebudilo pomlad v srcih obiskovalcev.

    Koncert bo potekal v petek, 21. marca 2025, ob 19. uri v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
    Vstop je prost, obiskovalci pa bodo lahko z morebitnimi prostovoljnimi prispevki podprli nakup novih instrumentov in pokritje stroškov organizacije.

    Na odru se bodo med drugim predstavili izjemni glasbeni gostje:

    • Jan Jerman – mlad talent z glasom, ki ne bo pustil ravnodušnih niti najzahtevnejših poslušalcev
    • Tamburaški orkester Ruda Sever Gorišnica – mojstri tamburaške tradicije, ki jo ohranjajo že več kot 125 let
    • Mojca Zver – prefinjen glas, ki bo poslušalce ponesel v čarobne melodije
    • Klara Plevnik – sveža energija in nežnost pomladi
    • Daniel Rampre in Andreja Čamernik Rampre – preplet bogate kariere, neštetih odrov in nepozabnih trenutkov
    • in drugi…

    Večer bo povezovala energična Anita Garafolj, ki bo s svojo sproščenostjo in toplino poskrbela za pravo vzdušje.

    Program bo obsegal vse od prepleta prekmurskih motivov in priljubljenih melodij, kot so Ribari, do Santa Lucie za klasično nostalgijo. Tamburaši Borovnica bodo z izbranimi skladbami, čudovitimi gosti in pevci pričarali glasbeno doživetje, ki bo ostalo v spominu še dolgo po zadnjem tonu. Ob tem niso pozabili na svetovni dan poezije, ki ga bodo proslavili z avtorskimi zapisi Jožeta Zvera.

    Dogodek organizirajo Tamburaši Borovnica (KD Borovnica) v sodelovanju z JSKD – OI Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja.

    Vabljeni na večer, poln glasbene topline in tamburaške harmonije!

  • Predtekmovalni nastop flavtistke Eve Bogataj

    Predtekmovalni nastop flavtistke Eve Bogataj

    V četrtek, 6. marca 2025, je v dvorani Župnijskega doma na Dobrovi potekal predtekmovalni nastop mlade flavtistke Eve Bogataj, učenke Glasbene šole Emil Adamič, pod mentorstvom Klavdije Feguš. Dogodka se je udeležilo veliko Evinih prijateljev in njena širša družina. 
    Poleg Eve je nastopilo še nekaj drugih učenk, kot prvo so se s pesmijo Por una Cabeza argentinskega skladatelja Carlosa Gardela predstavile Eva Bogataj, Ina Kreft ter Lucija Zamejc v triu flavt. Sledil je nastop Lee Aneje Janša, ki je izvedla skladbo Otožni sibirski tiger pisca Blaža Puciharja. 
    Vrhunec večera je predstavljal Evin solistični nastop, s katerim se je pripravljala na TEMSIG glasbeno tekmovanje v Zagorju ob Savi. V njenem tekmovalnem programu se nahajajo štiri skladbe. Obvezna skladba tekmovanja je tokrat skladba Scherezo skladatelja L. Firšta. Nato si je iz nabora izbranih skladb izbrala skladbi Čarobna palica ter Mistična povezava z ribnikom, slovenskega skladatelja Roka Goloba. Kot zadnjo skladbo pa si je lahko izbrala skladbo po želji in Evo je pritegnila skladba Mali beli osliček skladatelja J. Iberta. 
    S svojim nastopom je štirinajstletna Eva Bogataj navdušila vse prisotne in dokazala, da je na tekmovanje odlično pripravljena. Njena tehnična dovršenost, muzikalnost in interpretativna globina so obetale uspešen nastop na prihajajočem tekmovanju. 
    Vsi prisotni so Evi zaželeli veliko uspeha na tekmovanju, ki jo je od nastopa ločilo le še deset dni. V naslednjih mesecih se bodo zvrstila še druga glasbena tekmovanja, na katerih se bodo predstavili tudi številni drugi mladi glasbeniki iz Glasbene šole Emil Adamič.

    M. D.

  • Na pogovornem večeru KUD-a Kosec gostili Roberta Bokavška

    Na pogovornem večeru KUD-a Kosec gostili Roberta Bokavška

    Brezovčan je po poklicu elektrotehnik, sicer pa dela v Slovenski vojski kot vojaški policist v Specializirani enoti vojaške policije. V prostem času se ukvarja z različnimi hobiji in športi, v zadnjih letih pa je predvsem rodoslovec in raziskovalec lokalne zgodovine; predvsem urbarjev, desetinskih registrov in zapuščinskih inventarjev.
    Že kot šolarja ga je zanimala zgodovina, ko pa je pričel raziskovati, od kod priimek Bokavšek, je ta raziskovalna žilica prišla še bolj do izraza. Njegova družina je živela v Kozarjah ter ohranila veliko zapisov o njegovem rodu; in sicer kar 150 strani v nemški gotici. Od tod mu tudi ideja, da vse skupaj poveže v zgodovinski zapis. Pri tem mu je veliko pomagal France Baraga, strokovnjak za gotico.
    Kot lokalni zgodovinar in rodoslovec se je lotil zbiranja podatkov, ki so dostopni v različnih arhivih. Po petnajstih letih iskanja, zbiranja in raziskovanja je lahko vse svoje ugotovitve zbral v dokaj zajetni knjigi, opremljeni z mnogimi fotografijami in dokumenti.
    Gre za zgodovinski opis in oris vasi Brezovica od prazgodovine do rimskega časa prek srednjega veka vse tja do 19. stoletja. Razvoj kmetij je prikazan skozi urbarje, desetinske registre in katastre od leta 1496 naprej, torej od prvega ohranjenega urbarja, kjer so prvič omenjene brezoviške kmetije tudi poimensko.
    Knjiga vsebuje prepis iz več kot tridesetih urbarjev, registrov ali popisov ter
    petindvajsetih desetinskih registrov, ki jih je avtor našel. V njih sta bili omenjeni ti dve vasi z vsemi urbarskimi in desetinskimi dajatvami, ki so jih morali kmetje plačevati zemljiški gosposki v časovnem obdobju več kot štiristo let.
    Ker so urbarji in desetinski registri za branje mestoma zelo suhoparni, je dodal nekaj zgodovinskih pojasnil piscev iz slovenske zgodovine o kmečkem podložništvu. V knjigi je opisal še nekatere druge listine, ki niso povezane s temi knjigami, vendar so tudi pomembni dokumenti za omenjeni vasi od prve omembe vasi Brezovica leta 1341 vse do približno leta 1880. Gre za nekaj izrednih prevodov iz nemščine (gotice) in latinščine, za katere je, kot že omenjeno, zaslužen tudi mag. France Baraga.
    Poleg vsega naštetega je v knjigi še poglavje o razvoju barjanske zemlje po osušitvi Ljubljanskega barja. Zanimivi so tudi podatki o mlinih, ki so obstajali na Brezovici, pa nekateri do sedaj še neopisani dokumenti v zvezi z brezoviško župnijo.
    Čeprav se je Robert Bokavšek loteval predvsem raziskovanja za vasi Brezovica in Radna, je v svojo novo knjigo vključil tudi podatke za ostale sosednje vasi, posebej za bližnjo vas Lukovico in tamkajšnji grad Lukovec, ki ga omenja celo Valvasor. O tem gradu je na srečo ostalo zelo veliko podatkov oziroma zelo natančni popisi celotne imovine. Žal pa v fizični obliki, razen temeljev in enega kosa kamna, od gradiča ni ostalo takorekoč nič. Razvaline naj bi obstajale še leta 1934, dokler jih okoliški kmetje niso dokončno uporabili za svoje potrebe. Na severnem delu dvorca naj bi se nahajala tudi kapelica s tremi klopmi na vsaki strani. V oltarju je bila podoba zamorske Matere Božje, menda prav ta, ki visi danes v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
    Skratka knjiga Zgodovina Brezovice in Radne skozi urbarje in katastre je izjemno pomemben ter dragocen zbir podatkov, ki ostajajo za vse bodoče generacije.
    Predstavitve knjige v občinski dvorani Občine Log–Dragomer se je udeležilo zelo lepo število obiskovalcev, ki so ob koncu avtorju zastavljali zanimiva vprašanja, zato se je razprava zavlekla še dolgo v večer.
    Vsi tisti, ki vas tovrstna tematika zanima, lahko knjigo naročite na elektronskem naslovu: rbokavsek@gmail.com.

    Andreja Čamernik Rampre
    Foto: Andreja Čamernik Rampre

  • Lubezn včas pa zdej

    Lubezn včas pa zdej

    V soboto, 16. marca, je v Prosvetnem domu v Horjulu potekala dramska predstava, ki je obiskovalce popeljala skozi čas in prikazala ljubezenske zgodbe preteklih generacij in sodobne mladine. Igra z naslovom Lubezn včas pa zdej, je avtorsko delo Dramske skupine Kulturnega društva Črni Vrh nad Polhovim Gradcem. Avtorici besedila, Cirila in Mihaela Kožuh, sta skupaj z ekipo v tej veseloigri hudomušno in duhovito prikazali primerjavo med snubitelji iz časov dedkov in babic ter današnjo mladino. 
    Zgodba današnje mladine je sledila prijateljicama, ki sta se spogledovali s fanti, se dogovorili za pijačo in skupaj obiskovali veselice. Medtem sta se pogosto pogovarjali preko družabnih omrežij in prepisovali domače naloge. Ena od prijateljic je doživela zavrnitev, vendar po letu dni, ko sta se prijateljici s prijatelji ponovno srečali na veselici, nesojeni par znova stopi v stik.
    Drugi del zgodbe se nato spomni na romanco iz preteklosti, ko je fant Janez vasoval svoji sosedi Marički. Janez je med srečevanji z Maričko dobil poziv v vojsko, dekle pa je nanj čakalo celo leto. Pošiljala sta si pisma in slike, ko pa se je Janez vrnil, je pri Maričkinem očetu dobil dovoljenje za snubitev in tudi druga zgodba iz starih časov se je srečno končala.
    Predstava je bila pravo doživetje za vse generacije, saj je na hudomušen način združila mladostne zgodbe in zgodbe starejših generacij. Predstavo so gostili že v nekaj kulturnih domovih, naslednja predstava pa se je odvijala le teden dni kasneje v domu starejših v Horjulu.

    M.D.

  • Jože Čamernik in Janez Cankar – Spomini v megli

    Jože Čamernik in Janez Cankar – Spomini v megli

    V nedeljo, 16. marca, je Kulturni dom Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu gostil izjemen večer smeha, za katerega je poskrbela najbolj zabavna komična dvojica v Sloveniji – Jože Čamernik in Janez Cankar. Tokrat sta nastopila s svojo najnovejšo komedijo, Spomini v megli, ki je obiskovalce popeljala skozi humorne, a tudi nostalgične spomine dveh pozabljivih upokojencev. Predstava je obujala spomine na mladostniške dni, ženske, penzijo, balinanje in nepozabne upokojenske izlete. Komika sta s svojim značilnim humorjem in energijo ustvarila pravo gledališko doživetje. Na odru sta upodobila dva upokojenca, ki sta se pogovarjala o tem, kako pozabljata, kako jima nič ne deluje več, in predvsem, kako jima je še vedno do žensk. Medtem ko je en izmed njiju občudoval eno žensko, je drugi gledal za drugo. V iskanju pozabljenih spominov sta se spomnila tudi upokojenskih izletov, kjer sta pripovedovala zanimive prigode. Po velikem uspehu njune predstave Slovenska vicoteka, sta Cankar in Čamernik dokazala, da sta še vedno v vrhu slovenskega humorja.

    M.D.

  • Cecilija, Klara in Eva – zlate in srebrne godbenice!

    Cecilija, Klara in Eva – zlate in srebrne godbenice!

    Godbenice Godbe Dobrova – Polhov Gradec so letos ponovno dokazale svoj izjemen talent in predanost glasbi, saj so na različnih slovenskih tekmovanjih dosegle odlične rezultate. 
    8. marca, na dan žena, je oboistka, saksofonistka in priložnostno tudi činelistka Godbe Dobrova – Polhov Gradec, Cecilija Dolinar, na 14. Slovenski glasbeni olimpijadi dosegla zlato plaketo. Na tovrstnem tekmovanju je letos nastopila zadnjič, saj je olimpijada namenjena učencem 7., 8. in 9. razreda. Na tem prestižnem tekmovanju je predstavila svojo avtorsko skladbo Entropija, ki jo je spisala za oboo, trobento, klarinet ter bas klarinet. Izvajala jo je v družinskem krogu, s svojima bratoma Lenartom (klarinet) in Ignacijem (trobenta) ter svojim očetom Janezom (bas klarinet). 
    Tekmovanje glasbena olimpijada je sestavljeno iz treh delov – slušni primeri in vprašanja, teoretična vprašanja in vprašanja iz obvezne literature, na katero se je pred tekmovanjem morala pripraviti že doma. Po stopinjah svojega starejšega brata Lenarta, ki je pred leti že osvajal zlate plakete na Glasbeni olimpijadi, je pokazala in dokazala, da ji bosta ustvarjalnost in predanost glasbi prinesla še številne uspehe tudi v prihodnjih letih.
    Sobota, 8. marec, pa je bil tekmovalni dan tudi za godbenico, flavtistko Klaro Malavašič, ki je na Temsig tekmovanju znova navdušila žirijo in osvojila srebrno plaketo. Klara je že stara znanka tekmovanj, ki so ji v preteklih letih prinesla že tri zlate ter tokrat tretjo srebrno plaketo. V prejšnjih letih je dvakrat nastopila na tekmovanju Emona, enkrat celo v Srbiji na tekmovanju Davorin Jenko ter letos, že tretjič, na slovenskem glasbene tekmovanju Temsig v Zagorju ob Savi.
    Na tekmovanju je glasbenica Klara, ki svojo glasbeno pot piše na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, uspešno izvedla obvezno skladbo Espressivo U. Kreka, izbrano Telemannovo Fantazijo za flavto solo v h-molu in izbirno skladbo Barcarola in Scherzo skladatelja A. Caselle. Njena predanost in pripravljenost sta bili odraz za dosego odličnega rezultata, ki je le še dodatno priznanje za njeno izjemno glasbeno pot. Klarini mentorici, profesorica Nataša Paklar in korepetitorka Katalin Peter, sta ji vsaka na svojem področju pomagali, da je svoj nastop izpeljala v najboljši možni luči.
    Teden dni kasneje, v nedeljo, 16. marca, pa je kot zadnja med godbenicami na tekmovanju nastopila Eva Bogataj, flavtistka, ki je v Zagorju ob Savi na državnem glasbenem tekmovanju TEMSIG osvojila srebrno plaketo. V močni konkurenci 40 tekmovalk je osvojila odlično 13. mesto, kar je velik dosežek in priznanje za njen trud.
    Na tekmovanju je zaigrala štiri skladbe, vsako z edinstvenim glasbenim izrazom. Kot obvezno skladbo je zaigrala Scherzo slovenskega skladatelja Leona Firšta, ki zahteva izjemno natančnost in virtuoznost. Nadaljevala je s skladbama Čarobna palica in Mistična povezava z ribnikom izpod peresa sodobnega slovenskega skladatelja Roka Goloba, kot zadnjo pa je izbrala skladbo Mali beli osliček francoskega skladatelja Jacquesa Iberta.
    Evo Bogataj, osmošolko, ki želi svojo glasbeno pot nadaljevati na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, je na klavirju spremljala Katalin Peter, njena mentorica pa je učiteljica flavte v Glasbeni šoli Emil Adamič, prof. Klavdija Feguš. 
    Cecilija, Klara in Eva so le tri izmed mnogih talentiranih članic Godbe Dobrova – Polhov Gradec, ki so s svojim delom in predanostjo že večkrat navdušile občinstvo na različnih tekmovanjih. Uspehi teh mladih glasbenic so rezultat ne samo njihovega talenta, ampak tudi podpore njihovih učiteljev in družin, ki jih spodbujajo k natančnemu delu in iskanju najvišjih glasbenih standardov. 
    Godba Dobrova – Polhov Gradec se nenehno razvija in oblikuje izjemne mlade glasbenike, ki s svojim talentom in predanostjo obetajo svetlo prihodnost na glasbenem področju.

    M. D.

  • Pogovorni večer s patrom Brankom Cestnikom

    Pogovorni večer s patrom Brankom Cestnikom

    Dramska skupina Neptun je 14. marca 2025 v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu pripravila tretji cikel kulturnih večerov z naslovom Na svoji zemlji. Na dogodku so gostili Branka Cestnika, slovenskega pisatelja, patra klaretinca, teologa, filozofa in publicista. Cestnik je znan po svojih zgodovinskih romanih, v katerih prepleta osebna doživetja in zgodovinske dogodke. 
    Večer je otvoril glasbeni nastop harmonikarja Urbana Debevca, nato pa se je dogodek nadaljeval s pogovornim omizjem. Cestnik je bil svoji mladosti član Zveze socialistične mladine Slovenije, vendar je skozi iskanje in osebno preobrazbo prešel v katoliško duhovništvo. Po služenju vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi je vstopil med klaretince, kjer je študiral filozofijo, teologijo in pedagogiko, ter bil leta 1995 posvečen v duhovnika. Kot pisatelj je Cestnik postal znan po svojih zgodovinskih romanih. Prvi, Sonce Petovione (2019), je raziskoval prihod prvih kristjanov na Ptuj in mučeništvo škofa Viktorina. Roman je bil nominiran za nagrado Kresnik 2020. Drugi roman, Šesti pečat (2022), se osredotoča na nasilje, zgodovinske resničnosti in osebno zgodovino avtorja, vključno z izkušnjami iz njegove družine. Cestnik svoje romane piše z velikim poudarkom na zgodovinskih temah, vendar tudi na človeškem trpljenju, žrtvah in pomembnosti etičnih vrednot. V svojih delih pogosto izpostavi vlogo žensk, saj pravi, da brez žensk ne bi bilo nikogar. Njegov zadnji roman, Razmik med žerjavi (2024), obravnava vojne izkušnje v Ukrajini med drugo svetovno vojno in aktualne politične razmere. Cestnik v svojih romanih ne le prikazuje zgodovinske dogodke, temveč tudi globoko človeško razumevanje trpljenja, žrtev in njihovega dostojanstva.
    Večer se je zaključil s prijetno pogostitvijo, kjer so udeleženci imeli priložnost za pogovor in izmenjavo mnenj.

    Manca Dolinar

  • Lojze Oblak in njegova zakladnica preteklosti

    Lojze Oblak in njegova zakladnica preteklosti

    Šentjoščan Lojze Oblak, gospod, ki je del svojega življenja posvetil zbiranju in ohranjanju predmetov iz preteklosti.
    Njegova zbirka, ki nosi naslov Od jutra do večera ali Od rojstva do smrti, danes šteje več kot 1500 različnih predmetov. Ti predmeti pripovedujejo zgodbo o življenju, delu in vsakdanjih opravilih ljudi nekoč. 
    Lojze, rojen leta 1945, je bil po poklicu poštar, a njegovo srce je vedno pripadalo preteklosti. Kot otrok je z očetom hodil na dnino in si želel postati električar, a mu to ni bilo usojeno. Po zaposlitvi pri Pošti Slovenije je prišel med ljudi in prav pogovori s starejšimi so ga navdihnili, da je začel zbirati stare predmete. Ti predmeti so pripovedovali zgodbe – zgodbe o trdem delu, iznajdljivosti in življenju.
    Z leti je njegova zbirka rasla. Sprva je predmete shranjeval v kotičku na podstrešju gospodarskega poslopja, danes pa njegova zbirka polni že celotno podstrešje gospodarskega objekta. Med najbolj zanimivimi eksponati so orodja starih obrti, kot so kolarska miza, imenovana kobila, sedlarski pripomočki, mizarski ponk in rezilna baba. Ohranil je številne predmete, povezane s kmetijstvom – preše, stope, sode, trlice za lan, pa tudi kmečke sani, stare šivalne stroje in celo stol za klanje prašiča. Med posebnimi predmeti izstopa njegov najljubši dimniški pripomoček, imenovan Lisica, ki jo je našel v Vnanjih Goricah.
    Lojze je velik ljubitelj poštne zgodovine. Ko se je po vrnitvi iz vojske zaposlil kot poštar, je s kolesom, peš in kasneje z mopedom ter avtom raznašal pošto po osmih vaseh in zaselkih. Njegova ljubezen do poštne zgodovine ga je vodila k zbiranju različnih predmetov, ki so bili del te dejavnosti. V svoji zbirki hrani staro poštarsko uniformo, prvo potrdilo o sprejemu priporočene pošiljke, poštne nabiralnike, blagajno iz avstro-ogrskih časov in celo prvi telefon, ki je bil v uporabi na pošti v Horjulu.
    V zbirki se najdejo tudi stari predmeti iz vsakdanjega življenja – postelje, stare ure, pisalni stroji, navijalci klekljev, izdelovalec vrvi in celo skrinja, v kateri so domačini nekoč shranili vse svoje imetje, ko so bežali v Ameriko. Ta skrinja, ki je nekoč potovala čez ocean, je zdaj pomemben spomin na čase, ko so ljudje v iskanju boljšega življenja zapuščali domače kraje. Poleg tega so na koncu zbirke na ogled tudi stare hišne številke različnih krajev in smerokazi. 
    Lojze je že več kot 20 let član Slovenskega etnološkega društva in se redno udeležuje srečanj, kjer si z drugimi zbiratelji izmenjuje znanje in izkušnje. Svoje znanje rad deli z drugimi, še posebej pa si želi, da bi se mladi bolj zanimali za preteklost in dediščino svojih prednikov. Vedno znova poudarja, da stvari niso le predmeti, ampak nosilci zgodb, ki jih ne smemo pozabiti.
    Vsak predmet ima svojo zgodbo, ki jo Lojze z veseljem pripoveduje obiskovalcem. Pred desetimi leti so Lojzeta obiskali tudi strokovnjaki Slovenskega etnološkega društva, med njimi prof. dr. Janez Bogataj, ki so njegovo zbirko prepoznali kot izjemno dragoceno. Kljub temu da sam pravi, da še ni popolnoma urejena, je neprecenljiv del kulturne dediščine občine in širše.
    Lojze Oblak je v dveh desetletjih zbiranja opravil veliko delo. Vsak, ki prestopi prag njegove zbirke, odnese s seboj del preteklosti, ki je še vedno živa.
    Vabljeni, da si Lojzetovo zbirko v Šentjoštu ogledate tudi sami.

    M. D.

    Foto: Jure Žitko, M. D.

  • Pustovanje na Dobrovi

    Pustovanje na Dobrovi

    V nedeljo, 2. marca, je na Dobrovi potekalo že tretje tradicionalno pustovanje, ki je privabilo številne maškare vseh generacij. Dogajanje se je začelo ob 14. uri pred športno dvorano, kjer so se zbrale pustne šeme in nestrpno pričakovale začetek povorke. Za uvod so tolkalci Godbe Dobrova – Polhov Gradec s takti bobnov povabili maškare v sprevod, ki se je podal skozi Dobrovo. 
    Pred trgovino Mercator se je povorki pridružila še Švicarska godba Dobrova – Polhov Gradec, ki je z živahnimi melodijami poskrbela za pravo pustno vzdušje in vodila sprevod nazaj proti športni dvorani. Za razliko od prejšnjega leta je tokrat maškare spremljalo sončno in prijetno vreme, kar je še dodatno popestrilo praznično vzdušje. 
    Po prihodu v dvorano so na otroke in odrasle že čakali animatorji, ki so poskrbeli za nepozabno pustno zabavo. Ovčke in Kranjski Janez so s plesom in igrami razveselili tako najmlajše kot starejše maškare. Vsi zbrani so uživali tudi ob čarovniški predstavi, ki jo je uprizoril Čarovnik Jole Cole in s svojimi triki očaral občinstvo. 
    Ves čas pustnega rajanja je za kulinarično ponudbo skrbela Godba Dobrova – Polhov Gradec s pomočniki. Maškare so se lahko posladkale s slastnim šmornom, hrustljavim pomfrijem ter priljubljenimi cake popsi, na voljo pa so bili tudi posebni cocktaili. Poleg tega je obiskovalce navdušil bogat srečelov s kar 400 dobitki, v foto kotičku pa so si lahko vsi udeleženci ustvarili večne spomine na veseli dan. 
    Vrhunec dogodka je bil izbor najboljših mask Dobrove. Maškare so se ob glasbi sprehajale v krogu pred odrom, komisija na čelu s Kranjskim Janezom pa je izbrala najboljše. Med nagrajenci so bili skupina Kmetija Backa Jona, družina pavov, vesolje z zvezdami, krokodilček, ananas, kokice, Trump in varnostnika, mali lisjak, kmet in račka, smučar, grozdje, Pop It, Radenska z družino, vikinška družina ter avionček. Vse vesele maškare so na koncu za nagrado prejele prave Trojanske krofe. 
    Za zaključek je sledilo še sproščeno druženje ob glasbi skupine Laura & Company, ki je s pestrim glasbenim programom poskrbela, da je bilo pustno rajanje na Dobrovi zaključeno v pravem prazničnem vzdušju.

    M. D.
    Foto: J.D., T. T., E.B.S.