Kategorija: Kultura in umetnost

KUD Drenov Grič – Lesno Brdo je že na večer slovenskega kulturnega praznika obeležilo svojih 40 let obstoja in delovanja. Takrat so se predstavile vse sekcije, ki delujejo v okviru tega društva in kjer ljubitelji kulture že vsa štiri desetletja prostovoljno in predano skrbijo za ohranjanje ljudske tradicije in družabno dogajanje v kraju.   V soboto, 7. junija 2025, pa je s slavnostnim koncertom, svojih 40 let delovanja počastil mešani pevski zbor KUD Drenov Grič – Lesno Brdo. Že pred nastankom KUD se je v kraju rado prepevalo in družilo, a nič posebej organizirano in vodeno, tako priložnostno, kadar je pač naneslo. Pred 40 leti, ravno na kulturni praznik, pa so se petja željni krajani odzvali na pobudo Mirana Kržmanca in ta dan prvič zapeli skupaj na vajah, uradno pa je bilo KUD ustanovljeno 21. aprila 1985. Tako je v tisti pomladi zaživel  MePZ, ki pod okriljem KUD kot najdejavnejši del in jedro društva deluje še danes. Pevci se tedensko srečujemo na vajah ter krajanom vsako leto zapojemo na slovesnosti ob Prešernovem dnevu, pred poletnimi počitnicami priredimo letni koncert, jeseni zapojemo nekaj ljudskih na domačem večeru, konec leta pa pripravimo božično-novoletno prireditev, ki ji sledi družabno srečanje, izvedeno v povezavi s krajevno skupnostjo. Sodelujemo z drugimi krajevnimi društvi, na primer pri Florjanovi maši, ki jo prireja domače gasilsko društvo, ter občasno odidemo kam v goste. Redno se udeležujemo območne revije pevskih zborov in skupin ter sodelujemo na vsakoletnem taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. V zboru se je zvrstilo že kar veliko pevcev, nekaj jih prepeva v zboru že od samega začetka, nekateri so žal že tudi pokojni, nekateri si včasih vzamejo krajšo pavzo in se nato vrnejo, pa pridejo novi pevci in tako se petje v kraju ohranja in nadaljuje. Danes šteje zbor 20 članov in med pevci niso le domačini, ampak jih nekaj prihaja tudi iz okoliških krajev. V zboru pojeta neprekinjeno že vseh 40 let Bernarda Novak in Jurij Petrač. MePZ je v 40 letih zamenjal tudi kar nekaj zborovodij, a vedno se najde kdo, ki strokovno bdi nad zborom, in tako se pevska tradicija v kraju ohranja. Zborovodja  Me PZ KUD Drenov Grič – Lesno Brdo je sedaj Roman Marolt.                                                             V soboto, 7. 6. 2025, ob 19. uri smo pevci torej pripravili jubilejni koncert v dvorani gasilskega doma na Drenovem Griču. V dveh sklopih smo zapeli 12 pesmi, ki so zaznamovale prepevanje in delovanja skozi štiri desetletja. V goste smo povabili ženski pevski zbor Florence z Vrhovcev pri Ljubljani, ki so večer pred tem obeležile svojo 30-letnico prepevanja. Vmes je potekala slavnostna podelitev bronastih, srebrnih in zlatih Gallusovih značk za 10, 20 in 30 letno prepevanje v zboru. Podeljenih je bilo tudi 10 častnih Gallusovih značk za več kot tridesetletno prepevanje v galsbenih zasedbah. Priznanja je podelila ga. Hana Premrl, pomočnica direktorja za posebne projekte iz JSKD. Iz njenih rok je zbor prejel tudi Srebrno jubilejno priznanje za delovanje zbora, ki  ga podeljuje JSKD republike Slovenije. Postavili smo ga ob bok nedavno prejeti Srebrni občinski plaketi našemu kulturnemu društvu. Predsednik KS, g. Slavko Keršmac pa se je dvanajstim posameznikom z majhno pozornostjo zahvalil za vsestransko udejstvovanje in pomoč pri organizaciji in izpeljavi najrazličnejših prireditev in dogodkov v okviru KUD v kraju. Ob koncu koncerta so se na odru združili pevci in pevke obeh zborov in pod vodstvom zborovodij Romana Marolta in Tine Debevec Dragoš skupaj zapeli dve pesmi. Slovesnost sta na odru popestrila in program skozi večer mojstrsko vodila Katarina Lenarčič in dramski igralec Pavle Ravnohrib. Po koncertu je sledilo druženje vseh prisotnih v prostorih gasilskega doma. KUD Drenov Grič – Lesno Brdo in pevci Me PZ, bi se ob tej priložnosti radi zahvalili vsem, ki so se odzvali našemu vabilu; hvala naši zvesti publiki, ki je napolnila dvorano in nas nagrajevala z aplavzi ter nekdanjim članom zbora, ki so skozi leta pomagali oblikovati in ohranjati pevsko kulturo v kraju. Hvala nekaterim nekdanjim zborovodjem  in vabljenim gostom za obisk. Hvala našemu zvestemu donatorju Dg69, KS in našim gasilcem ter vsem, ki so kakor koli pripomogli k pripravi naše slovesnosti. Za oblikovanje plakatov in spominskih zgibank ob naši 40-letnici se zahvaljujemo Mihi Kržmancu, Mateji Bartol pa za pomoč pri organizacijski izpeljavi dogodka. Seveda pa ne smemo pozabiti na pevke in pevce našega zbora, ki z rednim obiskom vaj in s srčno ljubeznijo do petja oblikujemo in ohranjamo zborovsko petje v kraju. Brez njih tega dogodka ne bi bilo. Hvala pa tudi našim pevskim gostjem z Vrhovcev. Naj vas ob zaključku še prijazno povabim k sodelovanju v našem zboru. Veseli bomo vsakega novega pevca, še posebej moških glasov in mladih članov. Prisrčno vabljeni in dobrodošli, z željo, da bi pevska tradicija v kraju še dolgo cvetela.

Ob zaključku uspešnega šolskega leta v borovniški enoti Glasbene šole Vrhnika so se učenci predstavili na prav posebni lokaciji, v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Predavalnica Nikole Tesle se je izkazala za izredno akustičen in lep prostor, kjer je glasba zaigrala v polnem zvenu, vložena energija mladih glasbenikov pa je dosegla poslušalce tudi v zadnjih vrstah. Predstavilo se je 18 učencev na inštrumentih harmonika, violina, klarinet, klavir, kljunasta flavta in viola. Za zaključek so združeni učenci borovniške enote glasbene šole zapeli še v pevskem zboru in poskrbeli za večer, ki bo še nekaj časa odmeval med muzejskimi stenami in oživljal spomin poslušalcev. Staršem in prijateljem se zahvaljujemo za obiske in aplavze, ki ste jih skozi celotno šolsko leto namenjali na šolskih nastopih in s tem spodbujali naše delo. Zahvaljujemo pa se tudi Tehniškemu muzeju Bistra, kjer so nam omogočili najem dvorane in nas prijazno sprejeli tako v okviru priprav na dogodek, kot na sami prireditvi.

Občina Borovnica

Zbornik Domači kraji že več kot desetletje ohranja in bogati kulturno, zgodovinsko in osebno dediščino naših krajev. Sedma številka te domoznanske publikacije prinaša svežino in nadaljuje poslanstvo prejšnjih izdaj – povezovati ljudi prek zgodb, spominov in razmišljanj o prostoru, ki nas je oblikoval.
V tokratni številki pozdravljamo pomembno spremembo: vlogo urednice je prevzela dr. Barbara Ivančič Kutin, ki je že od začetka stalna sodelavka in ena ključnih soustvarjalk zbornika. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo dosedanji urednici Milki Bokal, ki je z veliko predanostjo in srčnostjo vodila zbornik skozi vseh šest predhodnih številk ter postavila trdne temelje, na katerih bo novo uredništvo lahko samozavestno gradilo naprej.
Tudi tokratni zbornik je rezultat skupnega truda in ljubezni do domačega okolja ter prostovoljnega dela 17 avtoric in avtorjev, ki z ohranjanjem temeljnega koncepta raziskujejo in beležijo raznolike vidike lokalne kulture. V treh tematskih sklopih – o ljudeh, naravi in literarnem ustvarjanju – se razgrinjajo zgodbe in prispevki, ki sestavljajo bogat mozaik vsebin.
Fotografije na naslovnici in ob uvodih v posamezne sklope so nastale med letošnjim, že 32. tradicionalnim nočnim pohodom na Grmado. Igro svetlobe in senc nočne panorame Polhograjskega hribovja je v objektiv ujel Jože Kutin.
Prvi sklop, v katerem so zbrani štirje daljši strokovni prispevki, uvaja članek Ajde Kozjek o kamnitih hišnih portalih, s katerimi na simbolni ravni vstopamo v vsebine o ljudeh. Članek Petra Mikše in Maje Pirš razkriva rodovnik znamenitega Slovenca Jakoba Aljaža, katerega mati je izvirala iz Gaberij. Nina Štular predstavi življenje in delo pisateljice Minke Krvina iz Stranske vasi, Barbara Ivančič Kutin pa nas popelje med spominske in folklorne pripovedi o nastanku hišnega imena Pri Pajapovc v Polhovem Gradcu. Tem strokovnim zapisom sledi še prispevek Milke Bokal o koreninah jezikoslovca Antona Bajca, ki se je rodil v Polhovem Gradcu, a je to danes le redko znano.
Drugi sklop je posvečen naravi. Barbara Trnovec poroča o delu geografskega krožka na OŠ Polhov Gradec, ki se je leta 2023 osredotočil na temo poplav – tema, ki je zaradi nedavnih dogodkov še posebej aktualna. Članku je priložena animacija, dostopna preko QR-kode. Ob stoletnici velikih poplav leta 1924 dodajamo ponatis besedila iz leta 1995, kjer je Stanislav Jesenovec zabeležil pripoved Jožeta Plestenjaka o takratni povodnji v Mačkovem grabnu. Sklop zaključuje prispevek Marjana Bradeška o nekdaj pomembnih, danes že skoraj pozabljenih pešpoteh, podkrepljen z zemljevidi.
Tretji sklop prinaša utrip sodobnega literarnega ustvarjanja. Predstavljen je glasbeno-literarni dogodek Prebujenje, o katerem pišeta soustvarjalki Katja Premrl in Špela Sečnik, ki se v zborniku prvič predstavljata tudi s svojo poezijo. Prav tako s poezijo v zborniku prvič sodeluje Jože Kutin. Bralcem že znani Primož Bizjan je prispeval nov prozni zapis. Sledi odlomek iz romana A,  Simfonija v besedi Igorja Krivokapiča, katerega prvi del trilogije je ocenila Marija Švajncer.
Zaključni del zbornika, tako kot doslej, sestavljata kronika pomembnejših dogodkov v naši občini v letih 2022 in 2023, ki jo je pripravil Gašper Tominc, ter fotografska priloga Ane Oblak. Skozi zapis in objektiv so predstavljeni dogodki, ki so nas zaznamovali, praznovanja ter mnoga srečanja in druženja – vizualni zapis časa, ki ga živimo.
Zaključimo z mislijo, s katero nas v uvodu nagovori nova urednica dr. Barbara Ivančič Kutin: v času, ko svet pretresajo vojne, ko ljudje bežijo iz svojih domov in nas globalni izzivi vse pogosteje kličejo k solidarnosti, se pomen lokalne skupnosti, pripadnosti in ohranjanja kulturne dediščine kaže še toliko bolj. V svetu, kjer si pogosto ne vzamemo več časa drug za drugega, Domači kraji pripovedujejo drugačno zgodbo – zgodbo srčnosti, sodelovanja in želje po skupnem pomnjenju. Prav v tem duhu vas vabimo k branju nove številke in k soustvarjanju prihodnjih, saj Domači kraji niso le zbornik, temveč živi odsev naših življenj, vezi in vrednot.
Aleksandra Nartnik

Koncert ob zaključku letošnje pevske sezone Višajčkov in Vokalne skupine Vešče je 4. junija potekal v briški cerkvi. Večer je bil posvečen sadovom celoletnega ustvarjanja. Vešče prepevajo pod vodstvom Ane Koprivec, ki s pomočjo korepetitorke Maje Bogataj vodi tudi Višajčke. Zbor združuje otroke in mladino Pograjske župnije. Ti nasmejani pevci in pevke so v preteklem letu s svojim petjem polepšali kar nekaj nedeljskih svetih maš – in ni skrivnost, da se župljani po vsaki odpeti veselijo naslednje. Pravijo, da na njihovih vajah nikoli ni dolgčas – njihova hudomušnost in navihanost poskrbita, da je vzdušje vedno živahno, kljub nagajivosti pa jih veselje do petja pripelje do tega, da se skupaj naučijo novih pesmi. Navdušenja ni manjkalo niti pri štirih sakralno obarvanih skladbah, s katerimi so se predstavili.
Pevke mladinskega zbora, stare med 12 in 14 let, so letos pokazale velik napredek v večglasnem petju. Čeprav so dekleta še mlada, v njihovem petju že odzvanja občutek za lepoto, nežnost in čustva, ki jih prinašajo prve zgodbe o ljubezni. Ni naključje, da rade posežejo po skladbah, ki govorijo ravno o tem. Predstavile so se s skladbo Pravijo, da je ljubezen in Kje je kdo.
V nadaljevanju koncerta so nastopile Vokalna skupina Vešče – devet deklet, starih od 16 do 23 let. Zaznamujeta jih ubranost in predanost, predvsem pa medsebojna povezanost, ki je rasla skozi leta skupnega ustvarjanja. Za njimi je bogato leto. Skozi skladbe so obudile spomine na sodelovanje na srečanju mladinskih pevskih zborov na Rakovniku, petje ob krstu in porokah ter soustvarjanje kulturnih večerov Na svoji zemlji, ki jih organizira dramska skupina Neptun. S slovensko narodno, Dekle na vrtu, so nas popelje na novembrski nastop na Sozvočenjih, kjer so prejele posebno priznanje za najbolj perspektivno zasedbo, in si tako prislužile nagrado za izobraževanje. Na koncertu so se predstavile tudi s skladbami, ki so jih letos izvedle na reviji Naj se sliš’! Program je sestavljen, tako da dobro opiše obdobje, v katerem se dekleta nahajajo. Ugotavljajo in osmišljajo kaj jim pomeni ljubezen in hkrati iščejo tisto pravo, tako do sebe kot do drugih.
Za zaključek večera so se ob skupni pesmi zbrali vsi nastopajoči – Višajčki in Vešče – ter skupaj zapeli pesem, ki postavlja pomembno vprašanje: A si upaš? Govori o pogumu – da si drzneš verjeti in delati tisto, kar se včasih zdi nemogoče. Kajti če si upaš in ne obupaš lahko premikaš gore. In s tem koncertom so to tudi dokazali. Morda res niso premikali gora v dobesednem smislu, so pa zagotovo premaknili nekaj v srcih vseh, ki so jih prišli poslušat.
Neža Rihar

Delavnica je malčke na igriv in njim razumljiv način popeljala v čase, ko otroci še niso poznali pametnih telefonov, televizije ali računalnikov. Skozi pogovor so spoznavali, kako so njihovi stari starši preživljali prosti čas – z domišljijsko igro in druženjem na prostem. 
Dogodek je bil razdeljen na več sklopov. Najprej so otroci v povezanih kolonah hodili oziroma plesali ob spremljavi ljudskih pesmi, kot sta »Diradičindara« ter »Polžek in krojači«. Sledile so gibalne igre, med njimi »Gospodarja ni doma«, »Škarjice brusit« in »Zvezde metat«. 
Delavnico so zaključili s prstno igro »Rinčice talat«, ki je na obraze otrok priklicala iskrene nasmehe. Dogodek je znova dokazal, da preproste igre iz preteklosti še vedno ohranjajo svojo čarobnost ter spodbujajo gibanje, domišljijo in pristno povezanost med otroki.

Vesna Lovrenčič
Foto: Kud Kosec

Na tokratni slikarski razstavi, ki je potekala v avli doma starejših Deos, se je svojimi slikami in skicami predstavil slikar Slobodan Milojević. Ob odprtju razstave 15. maja je slikarja in njegova dela predstavila Anja Buh, delovna terapevtka v centru. Odprtje so s svojim nastopom popestrili učenci glasbene šole Vrhnika, podružnica Horjul. Svoje znanje na harmoniki so pod budnim očesom mentorice Marije Vukoja Plavčak pokazali Patrik Malavašič, Mak Zuljan in Tilen Žvab. Poslušalci so jih na koncu nagradili z aplavzom. 
Kot je povedala voditeljica odprtja, se je slikar Slobodan Milojević rodil v Zadru, vso svojo izobrazbo pa je pridobil v slovenskih šolah. V Ljubljani, kjer sedaj tudi živi, je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo, kar je na nek način tudi zaznamovalo njegovo likovno ustvarjanje. Pri svojem poklicnem delu je deloval na uglednih projektih in zasedal pomembna, odgovorna mesta. Že v študentskih letih je kazal nagnjenost do likovnega izražanju. Izkazal se je predvsem v risanju prostorskih kompozicij, tako v naravi kot pri arhitekturi v mestnih jedrih.  Pri njegovih delih gre za prostoročne poizkuse zapiskov trenutka v prostoru, kot ga vidi oko arhitekta. Za izražanje uporablja različne tehnike, kot so svinčnik, slikarsko oglje, kemični svinčnik, pastelni svinčnik, akvarel in mešane tehnike. 
Slobodan Milojević se zadnja leta posveča predvsem akvarelni tehniki. Izpopolnjeval se je v slikarski šoli akademske slikarke Barbare Kastelec in pri akademskem slikarju Janezu Kovačiču. Doslej se je udeležil več kot 20 skupinskih in samostojnih razstav. Kot je priznal tudi ob otvoritvi tokratne razstave, pa mu prav tovrstni dogodki veliko pomenijo, saj zelo rad razstavlja v domovih za starejše in s tem malo polepša bivanje našim starostnikom. 
Po ogledu razstave se je ob pogostitvi nadaljevalo prijetno medgeneracijsko druženje. Razstava umetnikovih del bo na ogled do konca avgusta vsak dan med 9. in 18. uro, vabljeni na ogled!

Peter Kavčič
Foto: Občinski arhiv