Naslov razstave izhaja iz dejstva, da je čipka ustvarjena iz preprostih niti, apravziz teh na videz krhkih in tankih vlaken je narejena čipka, ki jo vsi občudujemo.In občudovali smo lahko razstavljen nakit, ki je hkrati moderen in brezčasen. “Nositiklekljan nakit pomeni nositi del zgodovine, del kulture, ki se prenaša iz roda v rod. Pomeni izstopati, a hkrati ostati zvest sebi, pomeni, da prepoznamo lepoto v tem, kar je narejeno ročno, avtentično in iskreno,” je bilo slišati na otvoritvi razstave v dvorani Osnovne šole dr. Ivana Korošca, kjer je razstava gostovala od petka11. julija do nedelje, 13. julija, v času Praznika borovnic in občinskega praznika. Otvoritev je bila tudi priložnost, da smo spoznali nov narodno zabavni ansambel Mladi Jazbeci, ki prihajajo iz okolice Vrhnike in so popestrili tokratni dogodek, prav tako sta se predstavila še Jurij in Domen. Na koncu so se klekljarice zahvalili vsem, ki so sodelovali pri razstavi,posebejpredsedniku Kulturnega društva BorovnicaKarlijuNikolavčiču,Slavici Marti Ošaben, SariPustavrh, Lauri Kokot in TilkiBelovič, vodji sekcijePunkeljc.
a predvečer državnega praznika dneva državnosti, 24. junija 2025,sotako zasladkost večera poskrbeli domačifolklorniki, OtroškafolklornaskupinaCoklarčki,TamburašiBorovnicainFolklornaskupinaVesel slovenski duh iz Argentine, ki je bila v Sloveniji na obisku v okviru tradicionalne prireditve Dobrodošli doma, ki je namenjena vsem Slovencem iz zamejstva, izseljenstva in domovine. S to skupino je tesno povezana umetniška vodja FS Bistra Tanja Drašler, kijih je pred leti tam učila tudi slovenskih plesov. Gre za skupino iz mestaRosario, ki je svetu poznano kot rojstno mestoLionelaMessijainCheGuevare. Tam živi veliko slovenskih rojakov in njihovih potomcev, ki delujejo v Društvu TriglavRosario, vnjem pa je še posebej aktivna folklorna skupina. Kot je pripovedovala Tanja, je ta skupina nekaj posebnega, saj plesalci niso nujno Slovenci.“Ne druži jih samo romantična predstava o domovini, druži jih predvsem veselje do naše ljudske glasbe in plesa, ki smo ga skupaj utrjevali na seminarjih pri njih in v Sloveniji.” Argentinci so predstavili koreografijo, ki jo je zaAkadameskofolklorno skupino France Marolt ustvaril Mirko Ramovš. Gre zaOsemcoali začetni ples na koroški ohceti, pri čemer plesalci najprejblagoslovijo plesišče, druga njihova točka pa je bila prikaz nekaj tradicionalnih argentinskih plesov, s čimer so najbolj navdušili kar lepo številčno občinstvo. Na koncu so seza obisk zahvalili županu PetruČrnilogarjuinSalweHegazi, ustanoviteljici Egiptovskega slovenskega društva Snežinka v Kairu, ki je borovniškefolklornikeoktobra predlani gostilo v Egiptu in jih je počastila z obiskom v Borovnici.Jeseni pa, kot so šenapovedali, sledi drugo miniaturno folklorno presenečenje.
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljubljana Vič je letos že tridesetič pripravila tradicionalno srečanje obrtnikov, podjetnikov ter njihovih družin in prijateljev v slikovitem okolju Polhograjskih Dolomitov. Dogodek se je začel s pohodom na Grmado izpred gostilne Pratkar v Polhovem Gradcu. Na poti so se pohodniki ustavili pri lovski koči, kjer jih je pričakala pijača dobrodošlice, na vrhu Grmade pa so obeležili obletnico postavitve smerne table. Kljub poštenemu vzponu je bil pohod predvsem priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj. Udeleženci so se tradicionalno ustavili tudi pri cerkvici sv. Uršule na Setnici, kjer so z domačim župnikom, g. Bogdanom Oražmom, obhajali sveto mašo.
Srečanje ima dolgo tradicijo, saj so ga prvič pripravili pred 30 leti obrtniki in podjetniki iz Polhovega Gradca in Črnega Vrha. Že takrat je bil namen dogodka krepitev vezi in sodelovanja med člani obrtne skupnosti. Med pomembne mejnike spada leto 2001, ko je bila v sodelovanju z občinami Dobrova-Polhov Gradec, Medvode in Škofja Loka na vrhu Grmade postavljena smerna tabla. Leta 2005 pa je bila na Setnici posajena lipa, ki simbolizira povezanost in sodelovanje.
Letos se je srečanja poleg aktivnih obrtnikov udeležilo tudi več upokojencev, ki so še vedno povezani z zbornico. Po pohodu so se udeleženci zbrali pred kmečkim turizmom Pr’ Mehačk, kjer je prisotne najprej pozdravila povezovalka dogodka. Sledil je nagovor predsednika OOZ Ljubljana Vič Jerneja Dolinarja, ki je v govoru poudaril pomen obrtnikov in podjetnikov za razvoj lokalnega gospodarstva. Spomnil je tudi na pokojnega Tilna Petriča, dolgoletnega predsednika zbornice, ki je s svojim delom pustil pomemben pečat.
Program je popestrila Folklorna skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca, ki je s plesom obiskovalce spomnila na bogato slovensko kulturno dediščino. Udeleženci so prejeli spominske pohodniške majice in vrčke, kasneje pa so se zabavali ob družabnih igrah, kot so met podkve, pikado in štrbunk.
Sledil je razrez jubilejne torte, nato pa se je druženje nadaljevalo ob glasbi ansambla Škof, ki je poskrbel za veselo vzdušje in ples.
Predsednik Jernej Dolinar je ob koncu povabil vse prisotne, naj si rezervirajo čas tudi za prihodnje leto, ko bo zbornica praznovala 50-letnico svojega delovanja.
Glasbena šola Emil Adamič je v šolskem letu 2024/25 ponovno dokazala svojo živahno vlogo na kulturnem in vzgojnem področju domače občine in širše. Skozi leto so poučevali več kot 250 učencev na kar šestih lokacijah – Dobrova, Polhov Gradec, Šentjošt, Ig, Šmarje – Sap in Dol pri Ljubljani. Pouk je izvajalo 30 predanih učiteljev in učiteljic, ki so s strokovnostjo in ustvarjalnostjo otroke uvajali v svet glasbe.
Najmočnejša in osrednja enota šole ostaja Dobrova, kjer se je učilo več kot 90 otrok, kar je več kot tretjina vseh učencev. V Polhovem Gradcu je glasbene vsebine obiskovalo okoli 30 učencev, v Šentjoštu pa 11. Letos je zaživela tudi novost – oddelek za violončelo, ki domuje v Polhovem Gradcu in ga trenutno obiskujeta dve učenki. Gre za pomemben korak k širjenju instrumentalne ponudbe šole.
Poleg rednega pouka so učenci in učitelji v preteklem šolskem letu izvedli več kot 60 nastopov – solističnih, komornih, skupinskih in orkestrskih – ter s tem pomembno sooblikovali kulturni utrip lokalnih skupnosti. Delovali so otroški šolski orkester in številne manjše zasedbe, ki so nastopile na šolskih prireditvah, prireditvah v sodelujočih občinah ter lokalnih dogodkih. Učenci in učitelji so pripravili tudi 5 predstavitev glasbil v šolah in vrtcih, izvedenih je bilo tudi 6 terminov sprejemnih preizkusov po različnih enotah glasbene šole.
Na Dobrovi je zopet zaživela Glasbena pripravnica, katero je obiskovalo 7 otrok. Skupno je bilo na glasbeni pripravnici 11 otrok, od tega še štirje na oddelku Ig.
Eden od osrednjih dogodkov leta je bil Pomladni koncert Glasbene šole Emil Adamič, ki je 11. aprila potekal v Športni dvorani Osnovne šole Ig. Koncert je bil letos še posebej slovesen, saj so ob tej priložnosti praznovali 10 let delovanja Ižanske enote in 14 let obstoja Glasbene šole Emil Adamič. Na odru so se predstavili učenci vseh enot šole, z nastopi pa so večer zaokrožili tudi učiteljski ansambel, Ižanska godba, Godba Dobrova-Polhov Gradec in Združeni otroški pevski zbor GŠEA. Dogodek je obiskalo številno občinstvo, med njimi tudi predstavniki občin in šolskih institucij.
Po enotah so potekali številni koncerti in nastopi, ob zaključku šolskega leta so potekali glasbeni izpiti. Učenci so tako tudi formalno dokazali svoj napredek in uspešno zaključili letni program.
S prihodnjim šolskim letom v glasbeno šolo ponovno prihaja diatonična harmonika, za katero že vlada zanimanje. Prosta mesta učenja harmonike so še na voljo, hkrati pa je nekaj prostih mest tudi pri instrumentih pihal, trobil in godal –kljunasta flavta, klarinet, saksofon, trobenta in violončelo. Vljudno vabljeni, da svoje malčke vpišete tudi v glasbeno pripravnico, ki bo potekala na Dobrovi. Učiteljica Tina se že zelo veseli novih mladih glasbenikov.
Letošnje šolsko leto je bilo za Glasbeno šolo Emil Adamič uspešno in polno ustvarjalnih dosežkov, ki so pustili pečat tako med otroki kot v širši skupnosti.
Vabljeni k vpisu v glasbeno šolo preko spletne strani: www.gs-emiladamic.si/vpis. Se vidimo septembra!
V soboto in nedeljo, 21. in 22. junija, je v župnijskem domu na Dobrovi potekal godbeni tabor domače godbe Dobrova – Polhov Gradec. Tabor, ki vsako leto združuje glasbenike vseh starosti, je bil tudi letos namenjen intenzivnim vajam in pripravam na tradicionalno jesensko prireditev Noč godbe, ki bo letos potekala pod evrovizijsko tematiko.
Sobota je bila v znamenju sekcijskih vaj. Godbeniki so se razdelili v štiri skupine po inštrumentih – pihala, trobila, nizka trobila in tolkala – in dopoldne ter popoldne namenili piljenju zahtevnih aranžmajev. Letos so bile vaje osredotočene na največje evrovizijske uspešnice domačih in tujih izvajalcev, ki bodo oktobra zazvenele na Noči godbe 2025 – Evrovizija.
Vmesni čas med vajami so godbeniki preživeli ob odlični hrani, za katero je skrbela godbena mama Magdalena z družino. Poskrbeli so tako za toplo kosilo kot za malico, ki je godbenikom vrnila energijo za nadaljnje vaje.
Nedeljski program se je nadaljeval s skupnimi vajami celotnega orkestra. Po dopoldanskem delu so se godbeniki udeležili tradicionalnega nastopa na 33. Dnevu pod Lovrencem, kjer so sodelovali v slavnostnem sprevodu in tekmovali pri kmečkih igrah. Dogodek, ki ga vsako leto organizira Turistično društvo Briše, je ena ključnih poletnih postojank godbe.
Letošnja evrovizijska Noč godbe bo potekala v petek 17. oktobra v športni dvorani na Dobrovi. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili izboru najbolj znanih evrovizijskih skladb, ki so v preteklosti polnile dvorane po Evropi. Program bo še posebej bogat, saj se bodo orkestru pridružili kar trije znani slovenski glasbeniki, ki bodo z orkestrom soustvarjali večer glasbe, spektakla in nostalgičnih uspešnic.
Godbeni tabor je kot vsako leto služil tudi povezovanju godbenikov, predvsem pa je bil temelj za kakovostno predstavitev programa jesenskega koncerta.
Godbeniki vse glasbene navdušence že zdaj vabijo, da si petek, 17. oktober, rezervirajo za obisk koncerta, kjer bodo prvič zazvenele Evrovizijske uspešnice.
Aja.. no še prej pa se godba odpravljana Triglav – to pa bo res največji podvig leta.
V sobotnem popoldnevu sva bili na zaključni poletni piknik na Miznem Dolu povabljeni Vesna Kučan, vodja lutkovne sekcije Kulturnega društva Mah teater Log – Dragomer in Nevena Kralj. Vašcani so pripravili prijeten in srčen dogodek, midve pa sva z veseljem pripravili presenečenje za otroke. Dogodek se je začel z branjem avtorske zgodbe Sončnica in deklica, ki jo je prebrala Nevena. Otroci so zgodbo obnovili, nato pa si je vsak izbral svoj lik in iz njega izdelal lutko na paličici – pri tem sva jim z veseljem pomagali. Vrhunec popoldneva je bila lutkovna predstava, ki so jo otroci sami zaigrali pred starši in vaščani. Zaključili smo jo s skupnim petjem pesmi Če si srečen, ki je še dodatno ogrela srca vseh prisotnih. Toplina skupnosti, otroška ustvarjalnost in moč pripovedovanja so na Miznem Dolu ustvarili nepozaben dan – poklon domišljiji in sodelovanju. Vesna Kučan
V nedeljo, 29. junija, je pri Kapeli mučencev v Šentjoštu potekala osrednja spominska slovesnost v spomin na žrtve vojne in revolucije. Dogodek, ki ga že tradicionalno organizirajo Šentjoščani, je tudi letos zbral več sto ljudi iz domače in širše okolice. Letos pa je bila prireditev še posebej slovesna, saj kapela obeležuje 30 let, hkrati pa je ljubljanski nadškof blagoslovil tudi novi zvon.
Že ob prihodu v Šentjošt je obiskovalce pozdravila slika škofa Rožmana. Škof Gregorij Rožman je bil ljubljanski škof med letoma 1930 in 1959. V času druge svetovne vojne je vodil Katoliško cerkev na Slovenskem. Med vojno je nasprotoval komunizmu in podprl nekatere oblike sodelovanja z okupatorji, da bi zaščitil Cerkev in vernike. Po vojni je bil v Jugoslaviji obsojen v odsotnosti in se ni mogel vrniti domov – umrl je v izgnanstvu v ZDA.
Nad cesto med šentjoškima cerkvama je tradicionalno plapolala slovenska trobojnica, ob zidovih pokopališča so bile nameščene zgodovinske slike družin, vojakov in prve vaške straže. Na kozolčku ob smučišču pa je ljudi pozdravljala tabla z napisom Bog narod domovina.
Sveto mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore
Slovesno sveto mašo je ob somaševanju domačega župnika Franca Kadunca in duhovnika Boštjana Prevca daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob začetku maše je blagoslovil kopijo starega zvona iz leta 1354, ki je bil izdelan v livarni Eijsbouts na Nizozemskem. Stari zvon, ki ga je leta 1354 ulil zvonar Vivencij iz Benetk, je bil zaradi razpok neprimeren za obnovo. Nova kopija je bila rezultat uspešne prijave na participativni proračun Občine Dobrova – Polhov Gradec. Po blagoslovu so zvon dvignili in namestili v zvonik cerkve sv. Jošta, kjer je kasneje tudi prvič zazvonil.
V pridigi je nadškof Zore poudaril, da kapela nima le trideset let, temveč temelji na stoletjih vere, molitve in trpljenja domačinov. Spomnil je, da številne žrtve pobojev še danes nimajo groba. Ob 80. Obletnici konca druge svetovne voje, se je dotaknil tudi pomena dostojnega pokopa, dostojanstva umrlih ter dolžnosti družbe do resnice. Po njegovih besedah se pravica do pokopa ne začne pri slovesnosti, temveč pri priznanju človeškega dostojanstva vsakemu posamezniku, ne glede na okoliščine smrti.
Slavnostni govornik Lojze Peterle
Slavnostni govornik po sveti maši je bil Lojze Peterle, prvi predsednik demokratično izvoljene slovenske vlade. V svojem govoru se je spomnil vloge Šentjoščanov med in po vojni ter njihove pokončne drže, ki se je ohranila do danes. Poudaril je pomen resnice in dejal, da je svoboda prišla šele z demokratičnimi volitvami leta 1990. Dotaknil se je zgodovine komunističnih zločinov in pozval k odgovornosti ter k spoštovanju spomina na žrtve revolucije.
Po slavnostnem govoru je sledil kulturni program, ki so ga pripravili mladi Šentjoščani. Marcel Kavčič je na trobento zaigral Zdravljico, s pesmijo je slovesnost obogatil domači cerkveni pevski zbor, potekal pa je tudi recital mladih Šentjoščanov. V recitalu so otroci skozi zgodbe prikazali posledice povojnega nasilja za svoje družine – zgodbe o izginulih sorodnikih, zatiranju in pogumu, ki je ostal med prebivalci Šentjošta. Med prireditvijo je prvič iz zvonika zavonil tudi nov zvon.
Podelitev Ehrlichovega priznanja
Na slovesnosti je bilo podeljeno tudi Ehrlichovo priznanje z medaljo. Priznanje je izročil direktor založbe Družina dr. Tone Rode. Prejel ga je kipar in slikar Marjan Grum, rojen v Sloveniji, ki danes živi in ustvarja v Argentini. Njegova umetnost pogosto odraža slovensko zgodovino in trpljenje iz časa revolucije. Priznanje je v njegovem imenu prevzela Miriam Oblak.
Otvoritev razstave Marjana Gruma
Dva dni pred slovesnostjo, v petek, 27. junija, se je v cerkvi sv. Jošta odprla fotografska razstava z deli Marjana Gruma, kjer je predstavljena tudi nova monografija z njegovimi umetniškimi deli. Razstava je bila odprta do začetka julija.
Spominska slovesnost pri Kapeli mučencev je tudi tokrat poudarila pomen resnice, spomina in dostojanstva. S svojo prisotnostjo in aktivnim sodelovanjem so domačini in obiskovalci pokazali, da vrednote vere, domovine in človeškega spoštovanja ostajajo žive tudi danes.
V nedeljo, 22. junija, je v Polhovem Gradcu potekal že 33. Dan pod Lovrencem, prireditev Turističnega društva Briše, ki vsako leto privabi številne obiskovalce iz domače občine in širše okolice.
Dogajanje se je začelo ob 14.30 z bogatim sprevodom, ki je potekal vse od Briš, mimo postaje v Polhovem Gradcu pa vse tja do Polhograjske graščine. Sprevod so sestavljali konjeniki, stare kmečke vprege, starodobni traktorji in motorji, narodne noše, godba Dobrova–Polhov Gradec, ter zapravljivčka Kmetije pri Bitenc iz Horjula in Kmetije Avšič iz Savelj. Sprevod je navdušil številne obiskovalce, ki so se zbrali ob poti in v parku Polhograjske graščine, kjer je sledil prvi del kulturnega programa.
Ob 15. uri je v grajskem parku zaživela dramska predstava Kovačije v izvedbi Dramske skupine Neptun. Igra, ki je prikazovala življenje in delo kovačev, je skozi hudomušne prizore obudila duh preteklosti.
Po končani predstavi so godbeniki, konjeniki in ostali sodelujoči obiskovalce pospremili do glavnega prizorišča pri Pograjskem domu. Tudi letos je bilo prizorišče obogateno s peko kruha, prikazom domačih obrti in ustvarjalnim kotičkom za otroke. Letos prvič se je drugi del kulturnega programa odvijal pred odrom, kjer je po prihodu povorke povezovalec Gregor Čuden predstavil vse sodelujoče. Program so dodatno obogatili tudi folkloristi ter mladi harmonikaši. Prisotne je nagovorila tudi podžupanja Ana Oblak, ki je izrazila spoštovanje do organizatorjev in poudarila pomen takšnih dogodkov za povezovanje skupnosti in ohranjanje dediščine.
Sledile so tradicionalne kmečke igre, ki so letos prvič potekale neposredno ob odru, kar je dodatno pritegnilo pozornost občinstva. Pomerile so se štiri ekipe: PGD Polhov Gradec, Briše, ter dve godbeni ekipi – otroci in mladinci. Tekmovalci so se pomerili v štirih nalogah: prva je predstavljala metanje podkev, druga je zahtevala moč in spretnost, saj so se tekmovalci pomerili v hitrostnem puljenju žebljev. V tretji igri so skupine najprej morale določiti dvojice, se pripraviti na pozicijo samokolnice t.i. šajterge, se čim hitreje prebiti na drugo stran in z usti zagrabiti enega izmed jabolk, ki so plavali v sodu z vodo. Cilj igre je bilo prinesti čim več jabolk na začetno pozicijo. Četrta igra je od tekmovalcev preizkušala ravnotežje, saj so se morali s hoduljami odpraviti na drug konec poligona in nazaj, kar je večini tekmovalcev povzročalo kar velike težave. Ne glede na vse, so se obiskovalci in navijači ob težki nalogi kar precej nasmejali. Po koncu četrte igre je bil rezultat za prvo mesto izenačen, zato sta se ekipi PGD Polhov Gradec in godba mladinci pomerili še v zadnji, dodatni igri polaganja rok, kjer pa so zasluženo zmagali gasilci iz PGD Polhov Gradec. Igre polne smeha, tekmovalnega duha in navijaškega vzdušja so dobile zmagovalca. Drugo mesto so osvojili godbeni mladinci, tretje Briše in četrto mesto godbeni otroci.
Na stojnicah okoli prizorišča so obiskovalci lahko poskušali domače dobrote, obiskali klekljarice in poskusili sveže pečen kruh iz krušne peči. Skozi popoldne je potekal tudi bogat srečelov, ki je, kot vsako leto, pritegnil veliko zanimanja in dobrih nagrad.
Po kulturnem programu je sledila veselica z ansamblom Banovšek, ki je s svojo glasbo poskrbel, da se je plesalo in družilo še dolgo v noč.
V torek, 24. junija 2025, na predvečer dneva državnosti, se je na vrhu Kogeljča v Šentjoštu odvila slovesnost ob postavitvi nove slovenske zastave. Dogodek je bil poklon državi, skupnosti in vrednotam, ki so v Šentjoštu od vedno močno živele. Ob začetku je zazvenela slovenska himna, zastavo pa naj bi ob Zdravljici dvignil Hinko Košir, letošnji prejemnik občinskega priznanja.
Slovesnost je povezoval Matej Matija Kavčič, ki je navzoče popeljal skozi zgodovino slovenske zastave in himne. Z govorom je spomnil, kako je slovenska trobojnica prvič zaplapolala leta 1848 v Ljubljani ter kako je simbol slovenstva rasel skozi desetletja vse do razglasitve samostojne države leta 1991. Po njegovih besedah zastava danes ni le državni simbol, temveč tudi znamenje pripadnosti, zgodovinskega spomina in skupne prihodnosti.
Predsednik Krajevne skupnosti Šentjošt Janez Oblak je spregovoril o pobudi za postavitev zastave, ki je v zorenju prehodila več kot dve leti. V tem času so s soglasjem domačega župnika, ki je prispeval zemljišče, pripravili vse potrebno, da je zamisel oživela. Sam projekt je združil krajane v prizadevanju za skupni cilj – postaviti simbol, ki združuje ljudi, izžareva domoljubje in spominja na DEMOS-ov tabor, ki se je pred leti odvijal prav na tem mestu.
Čeprav se je v zadnjem trenutku pokazalo, da postavitev tehnično ne bo povsem enostavna, so s potrpežljivostjo in sodelovanjem našli rešitve. Zdi se, da je prav vsaka zastava, ki naj bi nosila sporočilo trajnosti, najprej preizkušena v potrpežljivosti tistih, ki jo postavljajo. Drog je še zadnjič legel na zemljo, preden se je dvignil z novim ponosom – s svežo zastavo, pripravljeno, da ponese pogled navzgor. Vrh Kogeljča je tako prvič odet v barve slovenske trobojnice – belo, modro in rdečo.
Dogodek je z blagoslovom sklenil domači župnik Franc Kadunc, ki je poleg zastave blagoslovil tudi prisotne, njihovo delo in celoten kraj. Poudaril je pomen skupnosti, vere in odgovornosti za domovino. Kulturni program je dopolnil šentjoški pevski zbor, ki je zazvenel čez griče in doline.
Zaradi povišane požarne ogroženosti kresa letos ni bilo, pa vendar kresni večer ni minil brez ognja – simbolična luč je zagorela na varnem kurišču, ob katerem so se domačini zadržali v pogovoru in prijetnem vzdušju.
Slovesnost se je zaključila z aplavzom in pogledom proti zastavi, ki odslej stoji kot jasen znak krajevne pripadnosti in spoštovanja do zgodovine. Nad Kogeljčem zdaj vihti slovenska trobojnica – preprost, a trden simbol skupnosti, ki ve, kam spada in kaj ji pomeni domovina.
