Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je 14. julija potrdila, da so v okviru rednega programa spremljanja škodljivcev ponovno našli japonskega hrošča v občini Ljubljana. Tokrat so ga zaznali v petih feromonskih pasteh južno od avtocestnega počivališča Barje – na lokaciji, kjer je bil škodljivec ujet že v letu 2024. Po vsej verjetnosti je bil znova zanesen iz severne Italije, kjer je ta invazivna vrsta že močno razširjena.
Da bi preprečili širjenje škodljivca, je UVHVVR določila razmejeno območje, ki zajema napadeni del občine Ljubljana in varovalni pas. Slednji vključuje tudi dele občin Dobrova-Polhov Gradec, Brezovica in Ig. Na teh območjih bodo strokovne službe izvajale dodatne ukrepe, kot so povečano število feromonskih pasti, vizualni pregledi ter masovno lovljenje s pastmi. Cilj ukrepov je ujeti čim več odraslih hroščev v času njihovega letenja in s tem preprečiti razmnoževanje.
Poreklo in nevarnost japonskega hrošča
Japonski hrošč (Popillia japonica) izvira iz severovzhodne Azije, danes pa je razširjen tudi v Severni Ameriki in vse bolj v Evropi. Najdemo ga predvsem v italijanskih pokrajinah Piemont in Lombardija ter v švicarskem kantonu Ticino, od koder se pogosto širi z vozili. Hrošči se namreč lahko kot ”slepi potniki” skrijejo na kamione, vlake ali letala in ob postankih poletijo na nova območja.
Gre za izjemnega škodljivca, ki napada več kot 300 različnih rastlinskih vrst. Hrošči objedajo liste, cvetove in plodove rastlin, med najpogosteje prizadetimi so vinska trta, sadno drevje (jablane, breskve, češnje, nektarine), poljščine (koruza, fižol, soja) in številne okrasne rastline (lipovci, bresti, divji kostanj, javorji). Ličinke se razvijajo v zemlji, kjer se prehranjujejo s koreninami travne ruše in povzročajo dodatno škodo.
Kako prepoznati hrošča
Japonski hrošč je dolžine približno 10 mm, z značilnim kovinsko zelenim oprsjem in rjavkastimi pokrovkami, ob strani telesa pa ima bele dlačne šope. Pogosto ga zamenjujejo z domorodnimi vrstami hroščev, zato je pomembno, da morebitne najdbe potrdijo strokovnjaki.
UVHVVR poziva prebivalce, naj bodo pozorni na pojav hroščev in poškodbe na rastlinah, ki jih povzročajo. Vsak sum je priporočljivo podkrepiti s fotografijo in ga posredovati pristojnim službam.
M.D., UVHVVR
Foto: Š. Modic, KIS, G. Bosio, DISAFA, Univerza v Torinu.
Margita Vehar je za številne obiskovalce na letošnjem dnevu odprtih vrat pripravila poučno tematiko; od semena, vzgoje sadik, pridelave do končnega izdelka. In tokrat ji je ob strani stal njen partner v življenju in v delu, saj Milan Kalan je z zelišči obdan že trideset let in tokrat je presenetil obiskovalce s predstavitvijo svoje knjige Pridelava zdravilnih zelišč in dišavnic.
Jin in jang ali v dvoje gre lažje …
Dišeča zgodba Milana Kalana in zeliščne kmetije Kalan z vasice Kalobja v občini Šentjur se je začela pred tridesetimi leti, ko so svoje sanje začeli spreminjati v poklic. Na svoja polja so namesto kmetijskih pridelkov posadili zdravilne in aromatične rastline. Sprva je bilo zelo težko, saj ni bilo izkušenj, interneta in tudi literature iz pridelave zdravilnih rastlin in dišavnic v Sloveniji ni bilo. Vse stvari so morali preizkusiti na lastni koži. In da neprecenljiva znanja ne potonejo v pozabo, se je Milan odločil, da mlajšim pridelovalcem zapusti svoje bogate izkušnje v obliki knjige, kakršno je sam ves čas svojega razvoja zelo pogrešal. Pisan je s preprostimi besedami, da je razumljiv tudi popolnim laikom. Partnerka Margita iz Dežele zelišč ga je opogumila, da je priročnik zaključil in natisnil. V priročniku so opisane najpogosteje pridelovane rastline pri nas; kdaj, kako in zakaj se pridelujejo. Povzete so teme, ki so podlaga za opravljanje NPK zeliščar – pridelovalec. Kdaj rastline sejemo ali sadimo, s kakšno vrstno in medvrstno razdaljo, kako in v kakšni zemlji to izvedemo, kako vzdržujemo nasade čez leto in kako izvedemo žetev. S kakšnimi boleznimi in škodljivci se lahko srečujemo bodisi na polju ali v skladišču. Kako zelišča posušimo in kakšen odstotek osušitve je pri posameznih rastlinah. Nenazadnje pa še, zakaj vse se te rastline uporabljajo. Izkušnje so ga pripeljale do spoznanja, da je pri zdravljenju z zelišči potreben celovit pristop, pri katerem so nepogrešljive zelo kakovostne zdravilne rastline.
Obiskovalci so se na vrtu Dežele zelišč, kjer je od lani zrasla tudi manjša lesena vrtna hiška, na lastne oči prepričali, kako se prideluje lastna semena, vzgaja sadike ter pridelke predeluje v učinkovite in kvalitetne izdelke. Zelišča rastejo urejeno v nasadih, skrbno negovana in porezana. Na njena vrtova z zelišči, eden je tudi na polhkovem razgledišču nad trgovino, ne sodi nikakršno sredstvo za tretiranje, vsa priprava je ekološka. Margita je v postopku certificiranja pridelave in predelave s certifikatom EKO. Med obiskovalci je bilo tudi nekaj otrok in prav je tako, naj vidijo, da se kljub zdravstvenim oviram lahko preživi z delom svojih rok.
Ob vodenju skozi dišeče poti vrtov je Margita obiskovalcem predstavila zdravilne in aromatične rastline ter njihov pomen za naše zdravje. Dolgoletne izkušnje in ljubezen do zelišč se je odražala ob navdušenju gostov, ki so se na koncu lahko posedli in pomalicali – poizkusili so zelišča v obliki namazov in prigrizkov.
Seveda bi težko obdelovala posestvo sama, zahvala gre tudi partnerju Milanu, ki je bil letos res gost dneva. Vse je pridelano, pobrano in predelano ročno, kar je videti tudi na izdelkih dobavljivih v lokalnih trgovinah. Lahko jih pa ob res poučni razlagi kupite pri Margiti, margitav@gmail.com,0 041 788-175 in si ogledate še darilne aranžmaje pripravljene za poslovna in rojstnodnevna darila, ali pa pokličete za ogled in strokovno vodenje po posestvu Dežele zelišč.
Naj bo lokalno res idealno ter koristno za naše zdravje. Zdravje nam raste pred nosom!
Ob prazniku, ki ga vsako leto 20. maja praznujemo po celem svetu, sta se minister in župan pogovarjala o tem kako smo povezani z naravo in kako so prav čebele pomemben del ekosistema.Čebele so namreč eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biotske raznovrstnosti. Da so sredi našega glavnega mesta pogoji za čebele dobri dokazuje tudi kakovost medu, ki ga vsako leto pridelajo na strehi stavbe omenjenega ministrstva. Župan Janko Prebil, ki je sicer tudi predsednik čebelarskega društva Dolomiti Polhov Gradec, pojasnjuje: ”Gre za obliko urbanega čebelarjenja, ki je v zadnjih letih postala zelo priljubljena po velemestih v Evropi. Na strehi stolpnice sta nameščena dva panja, torej gre za dve družini čebel, ki nabirata cvetni prah medičino po okoliških drevesih in celo gozdovih. V najboljših letih ta dva panja oziroma dve družini čebel lahko pridelajo tudi do 30 kg medu.” Minister Jože Novak je priznal, da z zanimanjem spremlja kako poteka pridelava medu, predvsem pa ga zanima koliko ga bodo pridelali v letošnji sezoni in razmišlja tudi o tem kako bi lahko urbano čebelarjenje razširili tudi na stavbo kmetijskega ministrstva. Med, ki ga bodo čebele pridelale letos, bodo na ministrstvu predali naprej v manjših stekleničkah kot darilo ob novem letu svojim strankam oziroma poslovnim partnerjem. Minister je izrazil zadovoljstvo in pobudo, da s tem še dodatno poudarijo pomen doma pridelane hrane.
Besedilo in Foto: Peter Kavčič
Dve čebelji družini na strehi stavbe Ministrstva.
Minister za naravne vire in prostor in župan med pogovorom o pomenu čebel.
Čebele so izjemno pomembne, katerih vloga v naravi je nepogrešljiva. S tem ko poskrbimo za čisto okolje lahko zagotavljamo zdrav ekosistem in tej pomembni vrsti omogočimo preživetje. Čebele so namreč izredno občutljive na onesnaženja v naravi in tudi zato pokazatelj v kako čistem okolju živimo. Obstoja več kot 20.000 vrst čebel, od katerih je najbolj znana medonosna čebela z latinskim imenom Apis mellifera (kamor sodi tudi naša carnica) oziroma kranjska sivka, ki jo prepoznamo po sivih obročkih na zadku. Čebele so ključne za opraševanje številnih rastlin, vključno s sadjem, zelenjavo in cvetjem. Pri opraševanju prenašajo cvetni prah z enega cveta na drugega, kar omogoča oploditev in s tem nastanek plodov ter semen. Zaradi opraševanja čebele prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Mnoge rastlinske vrste so odvisne od čebel za reprodukcijo, kar pomeni, da so čebele osnovni člen v prehranski verigi in ekosistemih. Brez čebel kot opraševalcev bi bila naša prehrana bistveno manj pestra in manj kakovostna. Čebele so namreč izjemno pomembne za kmetijstvo, saj povečujejo donosnost številnih pridelkov. Mnoge kulture, ki jih gojijo kmetje so močno odvisne od čebel za opraševanje, kar vpliva na kakovost in količino pridelkov.
Med in drugi izdelki
Proizvodnja medu in drugih izdelkov je seveda tisto na kar običajno najprej pomislimo v povezavi s čebelami. Čebele nabirajo nektar in mano ter s pomočjo encimov proizvajajo med, ki nastane v satju kjer pa seveda najdemo še čebelji vosek, propolis in druge snovi, ki so koristne za ljudi. Med ni le okusen, temveč ima tudi številne zdravilne lastnosti. Med dokazano izraža antioksidativne, antibakterijske, protivnetne in imunomodulatorne lastnosti, ki se s pridom uporabljajo v razne namene v medicini oziroma za krepitev zdravja ter zdravljenju bolezni in poškodb. Vosek se uporablja v umetnosti, kozmetiki in za izdelavo sveč. Poleg tega imajo čebele velik pomen ko govorimo tudo o zdravju ekosistemov. Čebele in drugi opraševalci igrajo namreč ključno vlogo v zdravju ekosistemov. Njihovo delovanje pomaga ohranjati ravnotežje med rastlinami in njihovimi naravnimi sovražniki ter spodbuja ekološke procese.
Oskrba in ogroženost čebel
Žal so čebele danes vse bolj ogrožene zaradi različnih dejavnikov, kot so izguba habitatov, uporaba pesticidov, bolezni ter podnebne spremembe. Zmanjšanje populacij čebel ima lahko katastrofalne posledice za ekosisteme in kmetijstvo. Zato je zaščita čebel in njihovega naravnega okolja ključna za ohranitev biotske raznovrstnosti ter trajnostno pridelavo hrane.
To je potrdil tudi Janko Prebil, horjulski župan in dolgoletni predsednik čebelarskega društva Dolomiti – Polhov Gradec. ”V Sloveniji je čebelarjenje zelo razširjeno in priljubljeno. Obstaja velika raznolikost medenih pridelkov in drugih čebeljih izdelkov, ki so rezultat čebelarskih dejavnosti. Veseli me, da se iz leta v leto povečuje število čebelarjev in interes za čebelarjenje, kar je deloma posledica povečanega zavedanja o pomenu čebel za okolje in kmetijstvo. V našem društvu skrbimo za vzgojo mladih saj vodimo čebelarske krožke in osnovnošolske otroke učimo o čebelarjenju. V šolskem čebelnjaki vsako leto pridelamo veliko medu, ki ga potem porabijo v šolski kuhinji, oziroma ga porabijo v šoli in vrtcu.”
Na vprašanje kako kakovosten med imamo v horjulski dolini je dejala, da so raziskave pokazale na najvišjo kakovost. ”Pri nas imamo srečo saj nimamo intenzivnega kmetijstva kjer se uporablja veliko pesticidov in ostalih kemikalij in živimo v zelo čistem okolju kar dokazujejo tudi analize medu. Lani je na evropskem ocenjevanju medu naš čebelar Tilen Velkavrh iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu prejel zlato medaljo za kostanjev med. Sicer pa je v naši občini registriranih nekaj manj kot 130 čebelarjev in lahko rečem, da smo dobro organizirani saj imamo čebelarski dom, organiziramo izobraževanja in strokovno pomoč ter skrbimo za napredek čebelarjenja na našem področju.”
O tem kakšne vrste medu se tu prideluje pa Janko Prebil še dodaja: ”Na našem območju imamo veliko kostanjevega medu, veliko je tudi javorja, v zadnjih letih pa opažamo, da je bistveno manj smreke. V osnovi pa gre za cvetlični med, gozdni med oziroma potem bolj specifično hojev in kostanjev med. Ko je dobra letina lahko en panj pridela tudi 60 kilogramov medu. No, če je letin slaba pa tudi le nekaj kilogramov”.
Pomen čebel in čebelarjenja v Sloveniji: 1. Ekološki pomen: Čebele so ključni opraševalci za mnoge rastlinske vrste. Njihova prisotnost prispeva k večji pestrost in stabilnost ekosistema. 2. Agronomski pomen: Čebele povečujejo donosnost kmetijskih pridelkov. V Sloveniji pridelujemo veliko sadja in zelenjave, katerih uspešnost je odvisna od opraševanja. 3. Kulturni pomen: Čebelarstvo je del slovenskega kulturnega izročila. Tudi Slovenska čebela (Kranjska čebela) je simbol naravne dediščine. 4. Gospodarski pomen: Čebelarjenje predstavlja dodaten vir dohodka za mnoge kmetije. Izdelki, kot so med, propolis in vosek, so cenjeno blaga na trgu.
Čebelarjenje in proizvodi, povezani s čebelami, so osrednji del kmetijstva in kulture v Sloveniji. S podporo lokalnih čebelarjev in ozaveščanjem o pomenu čebel, lahko prispevamo k ohranjanju teh pomembnih opraševalcev in njihovega okolja.
V času nezanesljivih dobavnih verig, odpoklicev živil in vsesplošne draginje, se potrošniki čedalje bolj zavedamo pomembnosti kvalitetne, dostopne in varne hrane. Na drugi strani se kmetje in manjši pridelovalci soočajo z nekonkurenčnimi cenami uvoženih živil, pomanjkanjem prodajnih mest in navsezadnje viškom pridelka, ki žal ne pride do kupcev. Z namenom, da bi med potrošniki in pridelovalci ustvarili most, se posamezniki zavzemamo za vzpostavitev tržnice oziroma druge oblike sodelovanja med kmetijami in kupci.
Od vile do vilice: prednosti lokalne samooskrbe Neposredno povezovanje pridelovalcev in potrošnikov skrajša dobavno verigo, zmanjša vpliv na okolje, veča zaupanje v kvaliteto hrane in krepi lokalno gospodarstvo ter samooskrbo. Slednje je še posebno pomembno, saj kroženje denarja krepi celotno skupnost, ohranja delovna mesta ter gradi odpornejše lokalno gospodarstvo.
Različni modeli trgovanja Tržnice v tradicionalni obliki doživljajo preporod in počasi zopet postajajo priljubljeno mesto za prodajo in nakup domačih pridelkov, živil in drugih izdelkov. V naši občini sta dobro sprejeti tržnica Blagajevih dobrot na Viču ter novejša na Dobrovi, želimo pa si lokacije, ki je bližje tudi bolj oddaljenim vasem v občini. Ker fizično prodajno mesto prinaša določene omejitve (ponudniki ne morejo biti prisotni na več lokacijah, kupcem ne ustreza termin tržnic ipd.), si v prihodnosti želimo vzpostaviti tudi sistem naročanja z dogovorjenimi prevzemnimi točkami po celotni občini in tudi v širši regiji.
Kdo in kako lahko sodeluje? Zavedamo se, da prodaja domačih pridelkov prinese številne birokratske ovire, zaradi katerih se mnogi navsezadnje ne odločijo za prodajo. Naš namen je privabiti kmete in manjše pridelovalce, ne glede na status in kapacitete, da skupaj poiščemo možnost sodelovanja. S tem namenom bomo predvidoma v prihodnjem mesecu v Polhovem Gradcu organizirali predstavitev s strokovnjakom Martinom Butino, ki je idejni vodja projekta ‘S skupnostji podprto kmetijstvo’ (CSA). Vabimo vse potencialne prodajalce ter zainteresirane posameznike, da se nam pridružite. Naš namen je ustvariti dialog, spoznati potrebe in želje ponudnikov in potrošnikov ter odgovoriti na vprašanja glede projekta. Povpraševanje za udeležbo pošljite na e-naslov: rok.galic@gmail.com. Točni datum predstavitve se bo določil glede na prijave.
Na velikonočni ponedeljek, 21. aprila 2025, se je na Dobrovi odvijal že tretji tradicionalni blagoslov traktorjev, ki je potekal na parkirišču za pokopališčem. Tudi letos se je po drugi sveti maši ob 10.30 zbralo kar nekaj traktoristov, župljanov in obiskovalcev, ki so z zanimanjem spremljali blagoslov traktorjev. Župnik in ministranti so slavnostno blagoslovili okoli 30 traktorjev, med katerimi so prevladovali delovni stroji znamk John Deere in Case, pa tudi drugi priznani modeli, kot so New Holland, Zetor, Deutz, Fendt in Massey Ferguson. Prvič se je blagoslova udeležil tudi največji delovni stroj do sedaj – John Deere kombajn, okrašen z veliko slovensko zastavo.Novost letošnjega dogodka je bila tudi prisotnost župnijske kosilnice, ki so jo temeljito očistili in okrasili mladinci z Dobrove ter jo s ponosom pripeljali na žegen. Po blagoslovu je sledilo prijetno druženje ob kavi, velikonočnih dobrotah in drugih domačih prigrizkih. Za organizacijo dogodka je tudi letos poskrbel Aleš Škof iz Brezja, ki je skupaj s prijatelji poskrbel za vso organizacijo in pogostitev. Blagoslov traktorjev na Dobrovi postaja pomemben krajinski praznik kmetijstva in skupnosti, ki dokazuje, da je kmečka tradicija v dolini še vedno živa. Naslednje leto sledi že četrto srečanje, kjer bo prostora še za kakšen traktor več. Vabljeni.
Po besedah župana Janka Prebila gre za različne manjše posege, ki pa bodo poskrbeli za dostopnost in varnost vseh, ki te ceste uporabljajo. ”Nekaj bo nasipanja, nekje bo treba urediti oporne zidove in odvodnjavanje, predvsem pa je pomembno, da bodo ceste, ki so vrisane, služile svojemu namenu. Sredstva za urejanje so priskrbeli pri Zavodu za gozdove.”
Tone Krek, znan tudi kot Noj Tomi, mesar iz Butajnove nad Horjulom, je že v začetku leta 2025 dosegel pomembne uspehe, ki potrjujejo kakovost njegovih mesnih izdelkov. V tem letu je prejel že dve zlati plaketi za svoje izdelke. V januarju je Noj Tomi prejel zlato priznanje za svoje krvavice na tekmovanju Čurkarijada 2025 v Kogu, kjer so se predstavile krvavice iz celotne Slovenije. Prleško tekmovanje Črnih Čurk se vsako leto odvija pod organizacijo Društva Antonovanje na Kogu, dogajanje okoli tekmovanja pa se vsako leto razvleče na 2 tedna dogodkov. Letos so januarsko dogajanje otvorili z nastopom pevskega zbora, nadaljevali z okroglimi mizami, poskušnjo krvavic in lokalnega vina ter ocenjevanjem krvavic, v soboto, 18. januarja, pa je potekala osrednja prireditev s podelitvami priznanj, stojnicami lokalnih ponudnikov, srečelovom in drugim kulturnim programom. Noj Tomi je za svojo krvavico prejel častitljivih 19/20 točk. Minilo je le nekaj mesecev in 5. aprila je Noj-Tomi na 3. Salamijadi v Vipavskem Križu prejel zlato priznanje za svojo svinjsko dimljeno salamo. Letošnja konkurenca je predstavljala 48 salam, Noj-Tomi pa se je tekmovanja udeležil prvič. Tekmovanje je potekalo po različnih kategorijah – dimljena, nedimljena in divjačinska salama ter špehovka. Pr’ Lupč pa je pestro čez celotno leto. Poleg mesarije in obiskovanja tekmovanj so s svojimi izdelki prisotni na kar treh tržnicah – Dobrova, Vič in Vrhnika, z mesninami obogatijo tudi pogostitve v sklopu Dobrot Blagajeve dežele, nekajkrat letno pa v njihovi mesariji potekajo tudi izobraževanja za razsek mesa. Izobraževanja pod organizacijo Zavoda Ljubljana in Zavoda Kranj so zelo priljubljena tako pri mesarjih kot tudi pri kuharjih, kmetih in vseh ljubiteljih pravilne priprave mesa. S skromnim prispevkom se udeleženci na dnevnem izobraževanju naučijo razseka, tehnik obdelave mesa ter same uporabe. Udeležence izobražujejo mesarji, razsek pa je večinoma prikazan na drobnici in govedu. Izobraževanja pri Noj-Tomiju potekajo večkrat letno, mesta pa so skoraj vedno popolnoma zapolnjena. Naslednja delavnica se bo odvijala v mesecu maju, istega meseca pa bo Tone zopet sodeloval na Festivalu dobrot slovenskih kmetij, kjer se bo tokrat predstavil s svinjsko salamo.
Ob 9:30 se je na dogodku zbralo 18 udeležencev iz Borovnice in širše okolice, ki so si želeli pridobiti strokovna znanja o pravilnem obrezovanju dreves in grmovnic. Dogodek je vodil inž. Miroslav Sanabor, strokovnjak s področja hortikulture, ki se s sajenjem, vzdrževanjem zelenih površin, nasadov in vinogradov ukvarja tako poklicno kot zasebno. Gospod Sanabor ima več kot 20 let izkušenj na tem področju, zato so bili nasveti in priporočila, ki jih je delil z udeleženci, izjemno dragocena.
Med prikazom obrezovanja je inž. Sanabor udeležencem podrobno predstavil različne tehnike in pristope, ki jih je potrebno upoštevati pri obrezovanju različnih vrst dreves. Razložil je ključne dejavnike, kot so čas obrezovanja, vrsta drevesa ter specifične potrebe posameznih rastlin glede na njihov razvojni ciklus. Poleg tega je podal konkretne primere iz prakse, ki so vključivali tako obrezovanje sadnih dreves, kot tudi okrasnih grmovnic, ki so pogoste v domačih vrtovih.
Prisotni so imeli tudi številna vprašanja, na katera je strokovnjak odgovarjal skozi ves prikaz. Posebno pozornost je namenil vprašanjem o preprečevanju bolezni in škodljivcev pri drevesih, saj obrezovanje ni zgolj estetski postopek, ampak tudi pomemben korak pri ohranjanju zdravja dreves in izboljšanju kakovosti pridelka.
Po končanem praktičnem delu je inž. Sanabor pripravil še krajše predavanje o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki jih pogosto uporabljamo v vrtnarstvu in sadjarstvu. Udeleženci so se seznanili z osnovnimi smernicami glede varnosti pri delu z zaščitnimi sredstvi ter priporočili za pravilno skladiščenje in ravnanje s temi snovmi, da bi zmanjšali tveganje za okolje in ljudi. Pomembno je namreč vedeti, kako in kdaj uporabiti določena sredstva ter se zavedati njihovega vpliva na ekosistem.
Zadnji del dogodka je bil namenjen odprtemu pogovoru, kjer so se udeleženci lahko posvetovali o specifičnih težavah in vprašanjih, ki jih imajo v zvezi z lastnimi vrtički in nasadi. Inž. Sanabor je na te teme odgovoril z nasveti, ki so bili prilagojeni lokalnim razmeram in potrebam udeležencev.
Dogodek se je zaključil ob 11:00, vendar so se številni udeleženci še dolgo zadrževali na lokaciji, kjer so izmenjavali izkušnje in se pogovarjali o nadaljnjih korakih za izboljšanje svojih vrtičkov. Vsi so se strinjali, da je bil dogodek izjemno koristen in da so pridobili mnoge uporabne informacije, ki jih bodo lahko takoj uporabili pri svojem delu z drevjem.
Poleg bogate ponudbe semen in sadik, kjer je lahko našel vsakdo seme za svoj vrt, se je tokrat prvič tudi ustvarjalo – delavnica izdelave semenskih kroglic. Semenska kepa se je oblikovala iz mešanice gline in zemlje, v sredino kepe se je položilo seme in vse skupaj dobro zgnetlo in spravilo v priročno in ekološko posodo, v karton za jajčka. Kakšno seme položiti v kroglico, je pa odvisno od lokacije pogozdovanja in vrste avtohtonih dreves, no, otroci so v parku v blatne kepe polagali semena za svoje vrtove, torej semena bučk in kumar, in jih bodo »odmetavali« na domačem vrtu. Vreme je zdržalo do 12. ure, nato je dež pregnal obiskovalce do hiške v parku, kjer so člani TD Polhov Gradec pripravili golaž za vse udeležence čistilne akcije, ki se je dogajala v jutranjih urah. Ampak program se je nadaljeval, saj je prišel strokovnjak iz Zavoda za gozdove – pomen semen in varovanje gozdov ter izkušnje iz pogozdovanja krasa so vsekakor zanimiva tema. V prihodnosti bomo morali dobro poskrbeti za lastna semena in našim zanamcem zapustiti stara avtohtona semena, saj nam to veleva ohranitveni nagon in ne samo dediščina. Svoje zdravje varujemo tudi z lastnimi semeni in naj nam zdravje raste pred nosom in ne na policah trgovin, najin pogovor zaključi naša domača zeliščarka Margita Vehar, ki ima zdaj polno dela s pripravo visokih gred zeliščnega vrta na Polhkovem razgledišču in pa na posestvu Dežele zelišč. Bo pa zelo vesela pomoči in družbe (tel. 041 788 175), ki bo seveda nagrajena z veliko mero znanja in modrosti – tega niti Mastercard ne zmore! Sebastjan Vehar
