Kategorija: Ekologija

  • Dan Evrope – 9. maj

    Dan Evrope – 9. maj

    Vsako leto 9. maja praznujemo Dan Evrope, ki obeležuje obletnico Schumanove deklaracije iz leta 1950. Ta dokument, ki ga je predstavil francoski zunanji minister Robert Schuman, je postavil temelje za politično in gospodarsko povezovanje evropskih držav ter s tem utrdil mir in sodelovanje na celini. Schumanova vizija je vodila v ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, predhodnice današnje Evropske unije.​

    Ob tej priložnosti se po vsej državi odvijajo številni dogodki, ki poudarjajo pomen evropske povezanosti in kulturne raznolikosti. V občini Horjul se je v začetku aprila 2025 odprla evropska razstava z naslovom “Ples – živa dediščina Evrope v gibanju”. Razstava, ki je nastala v okviru projekta Dance – ICH in je sofinancirana s strani programa Ustvarjalna Evropa, predstavlja sodelovanje z dediščinskimi plesnimi skupnostmi iz Belgije, Grčije, Romunije, Madžarske, Norveške in Slovenije. Obiskovalci si lahko ogledajo dokumentarne filme o sodelovanju s temi skupnostmi in se naučijo osnovnih korakov izbranih plesov. ​

    Razstava je postavljena v preddverju občinske stavbe v Horjulu in bo na ogled do konca maja 2025. Občina Horjul s tem dogodkom prispeva k obeleževanju Dneva Evrope in poudarja pomen kulturne dediščine ter medkulturnega dialoga.​  

    Praznovanje Dneva Evrope je tako priložnost za razmislek o skupnih vrednotah, ki nas povezujejo, in za krepitev občutka pripadnosti evropski skupnosti. Ob tem se lahko ozremo na dosežke, ki jih je Slovenija dosegla v dveh desetletjih članstva v Evropski uniji, in razmislimo o prihodnjih izzivih ter priložnostih, ki jih prinaša evropsko povezovanje. Naj bo ta dan spodbuda za nadaljnje sodelovanje, solidarnost in skupno oblikovanje prihodnosti Evrope.

    M.D.

  • Je to res treba?

    Je to res treba?

    Vsi, ki se pogosteje vozimo na relaciji Vrzdenec-Šentjošt, ob cesti lahko opazimo veliko količino odvrženih pločevink in plastenk. Ob nedeljskem sprehodu smo, na slabem kilometru poti, nabrali kar 4 vreče odvržene prazne embalaže. Seveda se ob tem sprašujemo, kdo tako brezvestno onesnažuje ta prelepi del naše domovine. V času, ko toliko govorimo o okoljski ozaveščenosti, si je skoraj nemogoče predstavljati posameznike, ki kar iz avtomobila odmetavajo vse, česar ne potrebujejo več. Začudenje je še večje, ko ugotoviš, da je med odvrženo embalažo največ pločevink piva. Torej so tisti, ki neodgovorno smetijo vse povprek, obenem tudi neodgovorni vozniki? Ob svetovnem dnevu Zemlje so po vsej državi potekale raznovrstne čistilne akcije. Želja vseh, ki spoštujemo in cenimo naravo, je, da v prihodnosti take akcije niti ne bodo potrebne, če bo skrb za okolje postala naš skupni cilj.

  • Čistilna akcija v Verdu 2025

    Čistilna akcija v Verdu 2025

    Vabljeni na čistilno akcijo v Verdu! Več podrobnosti na priloženem “plakatu.”

  • Čistilna akcija po celi občini bo 5. aprila

    Čistilna akcija po celi občini bo 5. aprila

    Vabljeni na čistilno akcijo, ki bo to spomlad po celi občini potekala 5. aprila.
     
    Tukaj so navedene znane lokacije in ure, kdaj se bo po posameznih vaseh čistilna akcija pričela:
     
    ŽAŽAR: zbor ob 8. uri pred gasilskim domom
    PODOLNICA: zbor ob 8. uri pred gasilskim domom
    HORJUL: zbor ob 8. uri na občinskem trgu
    VRZDENEC: zbor ob 8. uri pred gasilskim domom
    LESNO BRDO: zbor ob 9. uri pri cerkvi
    LJUBGOJNA: zbor ob 8. uri pred kmetijsko zadrugo
    SAMOTORICA: zbor ob 9. uri pri cerkvi
    ZAKLANEC: zbor ob 8. uri pred gasilskim domom
     
    Donator materiala (rokavice, vrečke) je podjetje Hulito d.o.o..

  • 5. aprila bo čistilna akcija!

    5. aprila bo čistilna akcija!

    Vabimo vas, da se 5. aprila pridružite občinski čistilni akciji, ki bo potekala v vsakem vremenu, razen v primeru snega.

    Pobudnika akcije sta Občina Vrhnika in Komunalno podjetje Vrhnika, organizacijo pa koordinirajo lokalna društva in krajevne skupnosti. Za podrobnosti o lokacijah, urah in poteku akcije v vašem kraju se obrnite na organizatorje.

    Skupaj poskrbimo za čistejše in lepše okolje!

  • Izmenjava semen in sadik v parku polhograjske graščine

    Izmenjava semen in sadik v parku polhograjske graščine

    Poleg bogate ponudbe semen in sadik, kjer je lahko našel vsakdo seme za svoj vrt, se je tokrat prvič tudi ustvarjalo  delavnica izdelave semenskih kroglic. Semenska kepa se je oblikovala iz mešanice gline in zemlje, v sredino kepe se je položilo seme in vse skupaj dobro zgnetlo in spravilo v priročno in ekološko posodo, v karton za jajčka. Kakšno seme položiti v kroglico, je pa odvisno od lokacije pogozdovanja in vrste avtohtonih dreves, no, otroci so v parku v blatne kepe polagali semena za svoje vrtove, torej semena bučk in kumar, in jih
    bodo »odmetavali« na domačem vrtu. 
    Vreme je zdržalo do 12. ure, nato je dež pregnal obiskovalce do hiške v parku, kjer so člani TD Polhov Gradec pripravili golaž za vse udeležence čistilne akcije, ki se je dogajala v jutranjih urah. Ampak program se je nadaljeval, saj je prišel strokovnjak iz Zavoda za gozdove  pomen semen in varovanje gozdov ter izkušnje iz pogozdovanja krasa so vsekakor zanimiva tema. 
    V prihodnosti bomo morali dobro poskrbeti za lastna semena in našim zanamcem zapustiti stara avtohtona semena, saj nam to veleva ohranitveni nagon in ne samo dediščina. Svoje zdravje varujemo tudi z lastnimi semeni in naj nam zdravje raste pred nosom in ne na policah trgovin, najin pogovor zaključi naša domača zeliščarka Margita Vehar, ki ima zdaj polno dela s pripravo visokih gred zeliščnega vrta na Polhkovem razgledišču in pa na posestvu Dežele zelišč.
    Bo pa zelo vesela pomoči in družbe (tel. 041 788 175), ki bo seveda nagrajena z veliko mero znanja in modrosti – tega niti Mastercard ne zmore! 
    Sebastjan Vehar

  • POLNI ZAGONA KOLESARIMO V SLUŽBO

    POLNI ZAGONA KOLESARIMO V SLUŽBO

    Polni zagona kolesarimo v službo je nacionalna pobuda IPoP – Inštituta za politike prostora, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in Urbanističnega inštituta RS. Namen akcije je spodbujanje kolesarjenja na delo, namesto vsakodnevne vožnje z avtomobilom. Kampanja Polni zagona je dvomesečni izziv za posameznike in ekipe, ki želijo spremeniti vsakodnevne potovalne navade, se zagnati v nov dan z manj stresa in več energije in obenem bolj učinkovito naslavljati izzive v delovnem okolju. S kolesarjenjem na delo lahko zadovoljimo dnevne potrebe gibanja, znižujemo lastne stroške, hkrati pa tudi pripomoremo k nižanju izpustov CO2.

     

    In kako pravzaprav deluje akcija POLNI ZAGONA?

    Izziv bo letos potekal od 31. marca do 25. maja. V tem času si bodo lahko posamezniki in ekipe na spletni strani polnizagona.si dnevno beležili poti opravljene s kolesom. Cilj izziva je, da trajno spremenimo vsakodnevne potovalne navade posameznikov in jih spodbudimo, da takrat, ko je le možno, pustijo avtomobil doma in namesto njega izberejo drugačen način prevoza. Sodelujoči v izzivu se bodo lahko na tedenski ravni potegovali za praktične nagrade, na koncu izziva pa bodo podeljene tudi glavne nagrade. Posameznike bomo preko različnih komunikacijskih kanalov in medijev spodbudili k sodelovanju v izzivu. Tudi z vašo pomočjo si želimo oblikovati široko in odmevno kampanjo, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih.

     

    Sprejmite izziv in se zaženite z nami med 31. marcem in 25. majem 2025!  

    Skupaj z vami ostajamo Povezani ZA trajnostno mobilnost.

    Več informacij si lahko preberete v prilogi.

  • Novi zabojniki za zbiranje odpadnega tekstila

    Novi zabojniki za zbiranje odpadnega tekstila

    Zabojniki so ustrezno označeni z nalepkami za odpadni tekstil, kot lahko vidite tudi na fotografiji. Predvsem pa ti novi zabojniki omogočajo, da se ustrezno ravna z odpadnim tekstilom oziroma z oblačili, ki jih ne uporabljamo več in ki niso primerna, da bi jih podarili Humani oziroma kakšni drugi dobrodelni organizaciji. JP VOKA Snaga d.o.o. opravlja obvezno gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana in občinah Brezovica, Cerklje na Gorenjskem, Dol pri Ljubljani, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Ig, Medvode, Škofljica, Velike Lašče in Vodice.

    Tu so navodila za pravilno zbiranje odpadnega tekstila v zabojnike

    V zabojnik sodi(jo):

    • suh tekstil za snovno predelavo,
    • vse vrste oblačil, ki niso blatna, plesniva ali vlažna,
    • hišni tekstil (prevleke za vzglavnike in odeje, jogi rjuhe, brisače, kuhinjske krpe, prti ipd.).


    V zabojnik ne sodi(jo):

    • čevlji,
    • modni dodatki (pasovi, torbice, klobuki),
    • plišaste igrače,
    • vzglavniki, odeje, preproge, zavese,
    • pena in druge primesi (plastične vrečke ipd.).

     

    Peter Kavčič
    Foto: JP VOKA Snaga

  • Zbiranje in ravnanje z odpadnim tekstilom v zbirnih centrih

    Zbiranje in ravnanje z odpadnim tekstilom v zbirnih centrih

    Spoštovani,

    JP VOKA SNAGA d.o.o. opravlja obvezno gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana in Občinah Brezovica, Cerklje na Gorenjskem, Dol pri Ljubljani, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Ig, Medvode, Škofljica, Velike Lašče in Vodice.

    Obveščamo vas, da so bili v soboto, dne 08. 03. 2025, v vse zbirne centre na področju zgoraj omenjenih občin dostavljeni zabojniki za zbiranje odpadnega tekstila (koda odpadka 20 01 11) .

    Občani Horjula lahko odpeljete odpadni tekstil v zbirni center na Barje, Cesta dveh cesarjev 101, 1000 Ljubljana.

    Zabojniki so ustrezno označeni z nalepkami za odpadni tekstil (glejte priponko).

     

    ✅ V zabojnik sodi(jo):

    • suh tekstil za snovno predelavo,
    • vse vrste oblačil, ki niso blatna, plesniva ali vlažna,
    • hišni tekstil (prevleke za vzglavnike in odeje, jogi rjuhe, brisače, kuhinjske krpe, prti ipd.).

    ❌ V zabojnik ne sodi(jo):

    • čevlji,
    • modni dodatki (pasovi, torbice, klobuki),
    • plišaste igrače,
    • vzglavniki, odeje, tepihi, zavese,
    • pena in druge primesi (plastične vrečke ipd.).

     

    Hvala za vaše sodelovanje ter pomoč pri pravilnem zbiranju in ravnanju z odpadnim tekstilom.

     

  • Naravna bogastva naše občine

    Naravna bogastva naše občine

    Občina Dobrova – Polhov Gradec, ležeča le nekaj kilometrov zahodno od Ljubljane, se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino. Njene naravne znamenitosti, kot so mogočne lipe, slikovite vzpetine in edinstvene rastlinske vrste ter kulturne posebnosti, kot so zgodovinske graščine in zanimive zgodbe iz preteklosti, vabijo k raziskovanju in odkrivanju. 
    Pred Polhograjsko graščino stoji ena najstarejših in najbolj prepoznavnih slovenskih lip. Njena mogočna krošnja je nekoč gostila teraso s klopmi, kjer so se zbirali tako domačini kot obiskovalci. Po ljudskem izročilu naj bi se pod to lipo odvijal skrivni svatbeni obred med polhograjskim kmetom in grajsko hčerjo, ki sta kljub nasprotovanju njene matere našla svojo srečo. 
    Polhov Gradec je naselje z bogato zgodovino in kulturno dediščino. Med pomembnejšimi objekti izstopa Polhograjska graščina, ki danes služi kot muzej in kulturni center. V okolici naselja so tudi zanimive stavbe, kot so Oštetarjeva hiša, Kaplanija in hiša pri Peku, ki pričajo o bogati preteklosti kraja. 
    Nad Polhovim Gradcem se dviga vzpetina, imenovana Kalvarija (Stari grad), ki je s svojo višino 460 metrov pomembna razgledna točka. Na njenem vrhu so ostanki starega gradu, danes pa je priljubljena destinacija tako za pohodnike kot tudi za ljubitelje zgodovine. 
    V Polhovem Gradcu je bil odkrit tudi blagajev volčin (Daphne blagayana), edinstvena in dišeča rastlina, ki je navdušila tako domačine kot strokovnjake. Leta 1837 je kmet iz Polhovega Gradca to cvetico prinesel grofu Blagaju, ki je bil navdušen botanik. Rastlina je bila nato poslana v Ljubljano, kjer so ji nadeli ime po njenem odkritelju. 
    V okolici Polhovega Grada se nahaja tudi jama, ki je bila v preteklosti znana po svojih kapniških tvorbah. Čeprav danes ni več dostopna, je včasih predstavljala priljubljeno točko raziskovalcev in ljubiteljev narave. 
    Občina ponuja tudi številne pohodniške poti, ki obiskovalcem omogočajo raziskovanje lokalnih rastlin ter uživanje v neokrnjeni naravi. Poti vodijo skozi gozdove, ob rekah in mimo zgodovinskih znamenitosti, kar omogoča celovito doživetje kraja. Med drugimi so najbolj priljubljene družinske poti, kot so Polhov doživljajski park v Polhovem Gradcu. Pravljično-doživljajska pot otroke in odrasle popelje v iskanje novega doma za polha Rogovileža. Pot se začne pri Polhograjski graščini, kjer obiskovalci ob vstopnici prejmejo Polhovo knjižico in svinčnik. Na poti jih pričakuje deset velikih lesenih skulptur gozdnih živali, lesene hišice, otroški čebelnjak, živalska pošta, jazbina ter številni didaktični elementi. 

    Otroci spoznavajo čebelarsko hišico, obiščejo Blagajevo pot in spomenik ter skozi pravljični portal odkrivajo še mnoge druge zanimivosti. V jazbini se preizkusijo v živalski olimpijadi, opazujejo ptice v ptičji opazovalnici ter odkrivajo skrivnosti narave.

    Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki otroke spodbujajo h gibanju v naravnem okolju ter jih na nevsiljiv način učijo o naravi in kulturi Polhovega Gradca.

    Poleg tega je v občini urejena še ena družinska pot, ta pa se nahaja na drugem koncu občine, v Podsmreki. Zven zaklete grofice je prva slovenska zvočna planinska pot, ki obiskovalce popelje skozi legendo o zakleti grofici iz gradu nad Dobrovo. Pot se začne pri G Design Hotelu na Tržaški cesti v Ljubljani, kjer obiskovalci prejmejo Zvonko beležko in svinčnik. Med krožno potjo dolžine približno 5 km in z višinsko razliko 489 metrov obiskovalci spoznavajo človeške vrline preko devetih edinstvenih zvočil v naravi, zbirajo cekine ter rešujejo glasbeno križanko, da bi rešili grofico prekletstva. Doživetje je primeren za družine, šole, vrtce in vse pohodnike, ki iščejo zgodbe in edinstvene izkušnje v naravi. 
    V okolici Dobrove poteka makadamska sprehajalna pot ob reki Gradaščici. Ta priljubljena točka za sprehode je bila v preteklosti zaradi divjih odlagališč smeti zanemarjena, vendar je bila v zadnjem času urejena in obnovljena, kar omogoča prijetne sprehode ob reki. 
    Naše območje je dom številnim zaščitenim vrstam, kot so črtasti medvedek (žuželka), travniški postavnež, gozdni postavnež in rogač. Reka Gradaščica je pomemben življenjski prostor za školjko navadni škržek, kar dodatno poudarja naravno vrednost tega območja. 
    Občina Dobrova-Polhov Gradec je pravi raj za ljubitelje narave, zgodovine in kulture. Njene raznolike naravne lepote, bogata kulturna dediščina ter prijazni kraji in ljudje ustvarjajo nepozabno izkušnjo za vsakogar, ki želi raziskovati in doživeti ta del Slovenije.

    M. D.