Kategorija: Ekologija

  • Japonski hrošč ponovno potrjen v občini Ljubljana

    Japonski hrošč ponovno potrjen v občini Ljubljana

    Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je 14. julija potrdila, da so v okviru rednega programa spremljanja škodljivcev ponovno našli japonskega hrošča v občini Ljubljana. Tokrat so ga zaznali v petih feromonskih pasteh južno od avtocestnega počivališča Barje – na lokaciji, kjer je bil škodljivec ujet že v letu 2024. Po vsej verjetnosti je bil znova zanesen iz severne Italije, kjer je ta invazivna vrsta že močno razširjena.

    Da bi preprečili širjenje škodljivca, je UVHVVR določila razmejeno območje, ki zajema napadeni del občine Ljubljana in varovalni pas. Slednji vključuje tudi dele občin Dobrova-Polhov Gradec, Brezovica in Ig. Na teh območjih bodo strokovne službe izvajale dodatne ukrepe, kot so povečano število feromonskih pasti, vizualni pregledi ter masovno lovljenje s pastmi. Cilj ukrepov je ujeti čim več odraslih hroščev v času njihovega letenja in s tem preprečiti razmnoževanje.

    Poreklo in nevarnost japonskega hrošča

    Japonski hrošč (Popillia japonica) izvira iz severovzhodne Azije, danes pa je razširjen tudi v Severni Ameriki in vse bolj v Evropi. Najdemo ga predvsem v italijanskih pokrajinah Piemont in Lombardija ter v švicarskem kantonu Ticino, od koder se pogosto širi z vozili. Hrošči se namreč lahko kot ”slepi potniki” skrijejo na kamione, vlake ali letala in ob postankih poletijo na nova območja.

    Gre za izjemnega škodljivca, ki napada več kot 300 različnih rastlinskih vrst. Hrošči objedajo liste, cvetove in plodove rastlin, med najpogosteje prizadetimi so vinska trta, sadno drevje (jablane, breskve, češnje, nektarine), poljščine (koruza, fižol, soja) in številne okrasne rastline (lipovci, bresti, divji kostanj, javorji). Ličinke se razvijajo v zemlji, kjer se prehranjujejo s koreninami travne ruše in povzročajo dodatno škodo.

    Kako prepoznati hrošča

    Japonski hrošč je dolžine približno 10 mm, z značilnim kovinsko zelenim oprsjem in rjavkastimi pokrovkami, ob strani telesa pa ima bele dlačne šope. Pogosto ga zamenjujejo z domorodnimi vrstami hroščev, zato je pomembno, da morebitne najdbe potrdijo strokovnjaki.

    UVHVVR poziva prebivalce, naj bodo pozorni na pojav hroščev in poškodbe na rastlinah, ki jih povzročajo. Vsak sum je priporočljivo podkrepiti s fotografijo in ga posredovati pristojnim službam.

    M.D., UVHVVR

    Foto: Š. Modic, KIS, G. Bosio, DISAFA, Univerza v Torinu.

  • So štorklje prišle iz dežja pod kap?

    So štorklje prišle iz dežja pod kap?

    Nekdaj idilična panonska ravnica, z vijugastimi pritoki in poplavnimi zatoki Mure, polna biotske pestrosti, vodnega in obvodnega življenja, stoletja edini najljubši reprodukcijski kraj bele štorklje v Sloveniji, se postopoma spreminja v preorane kemično obremenjene plantaže kmetijskih površin.
    Mednarodna okoljska organizacija Europol je v letu 2020 izvedla na področju 32 držav, od tega 26 članic EU, med njimi tudi Slovenija, 260 preiskav, pri čemer so odkrili 1346 ton nelegalnih pesticidov. Z njimi bi lahko poškropili 207.000 kvadratnim kilometrom kmetijskih površin, kar je več kot je obdelovalnih površin v Nemčiji.
    Po zadnjih podatkih v Sloveniji umre letno prezgodnje smrti zaradi onesnaženega zraka v povprečju 1400 prebivalcev, kar je desetkrat več kot v prometnih nesrečah. Pri tem pa niso upoštevane bolezni, ki jih povzroča s pesticidi obremenjena, zemlja, voda in kmetijski pridelki.
    Se mogoče sprašujete, zakaj je tovrstna umrljivost največja v vzhodnem, industrijsko najmanj in kmetijsko najbolj »obremenjenem« predelu Slovenije?
    Bolezni povezane s kontaminiranim ozračjem so čedalje bolj prisotne tudi na Ljubljanskem barju. Posebno so prizadeti prebivalci, stanujoči ob robovih kmetijskih površin z intenzivno obdelavo.
    Povečano prisotnost pesticidov in sumljive hlevsko gnojne mešanice v zraku je zaznati v izparevanju (meglice), vetrovnih obdobjih, še posebno na območjih z odstranjenimi drevesnimi in grmovnimi mejicami. V poletnih vročinskih valovih, niti v nočnem času, ni možno prezračevati stanovanj.
    Melioracija tercialnih, sekundarnih in primarnih jarkov na običajnih mokrotnih travnikih in mokriščih, (stoletja naravni zadrževalniki) pospešujejo vodotok in poplavno ogroženost naselij v MOL. Poplavna voda, kemijsko obremenjena z intenzivnim kmetijstvom, razen na nasutih terenih in visokih gredah, onemogoča ekološko pridelavo vrtnin.
    Tokrat naš prispevek, ki je povezan z ozaveščanjem prebivalstva do podnebne nevtralnosti oziroma boju proti podnebnim spremembam in ohranjanju biodiverzitete, naslavljamo na vse deležnike, ki upravljajo ali soupravljajo z barjanskim teritorijem, naj se vsaj malo poglobijo v zgodovino in pričnejo spoštovati življenje, barjansko naravno in kulturno dediščino, ki je bila v času več kot sto letne kultivacije in šotne degradacije prelita z znojem in žulji naših prednikov ……… In hvaležne vam bodo tudi štorklje!

    Jernej Korenčič/ Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja
    Foto: Arhiv ZOLB Ljubljana

  • 10. obletnica Dežele zelišč

    10. obletnica Dežele zelišč

    Margita Vehar je za številne obiskovalce na letošnjem dnevu odprtih vrat pripravila poučno tematiko; od semena, vzgoje sadik, pridelave do končnega izdelka. In tokrat ji je ob strani stal njen partner v življenju in v delu, saj Milan Kalan je z zelišči obdan že trideset let in tokrat je presenetil obiskovalce s predstavitvijo svoje knjige Pridelava zdravilnih zelišč in dišavnic.

    Jin in jang ali v dvoje gre lažje …

    Dišeča zgodba Milana Kalana in zeliščne kmetije Kalan z vasice Kalobja v občini Šentjur se je začela pred tridesetimi leti, ko so svoje sanje začeli spreminjati v poklic. Na svoja polja so namesto kmetijskih pridelkov posadili zdravilne in aromatične rastline. Sprva je bilo zelo težko, saj ni bilo izkušenj, interneta in tudi literature iz pridelave zdravilnih rastlin in dišavnic v Sloveniji ni bilo. Vse stvari so morali preizkusiti na lastni koži. In da neprecenljiva znanja ne potonejo v pozabo, se je Milan odločil, da mlajšim pridelovalcem zapusti svoje bogate izkušnje v obliki knjige, kakršno je sam ves čas svojega razvoja zelo pogrešal. Pisan je s preprostimi besedami, da je razumljiv tudi popolnim laikom. Partnerka Margita iz Dežele zelišč ga je opogumila, da je priročnik zaključil in natisnil. V priročniku so opisane najpogosteje pridelovane rastline pri nas; kdaj, kako in zakaj se pridelujejo. Povzete so teme, ki so podlaga za opravljanje NPK zeliščar – pridelovalec. Kdaj rastline sejemo ali sadimo, s kakšno vrstno in medvrstno razdaljo, kako in v kakšni zemlji to izvedemo, kako vzdržujemo nasade čez leto in kako izvedemo žetev. S kakšnimi boleznimi in škodljivci se lahko srečujemo bodisi na polju ali v skladišču. Kako zelišča posušimo in kakšen odstotek osušitve je pri posameznih rastlinah. Nenazadnje pa še, zakaj vse se te rastline uporabljajo. Izkušnje so ga pripeljale do spoznanja, da je pri zdravljenju z zelišči potreben celovit pristop, pri katerem so nepogrešljive zelo kakovostne zdravilne rastline.

    Obiskovalci so se na vrtu Dežele zelišč, kjer je od lani zrasla tudi manjša lesena vrtna hiška, na lastne oči prepričali, kako se prideluje lastna semena, vzgaja sadike ter pridelke predeluje v učinkovite in kvalitetne izdelke. Zelišča rastejo urejeno v nasadih, skrbno negovana in porezana. Na njena vrtova z zelišči, eden je tudi na polhkovem razgledišču nad trgovino, ne sodi nikakršno sredstvo za tretiranje, vsa priprava je ekološka. Margita je v postopku certificiranja pridelave in predelave s certifikatom EKO. Med obiskovalci je bilo tudi nekaj otrok in prav je tako, naj vidijo, da se kljub zdravstvenim oviram lahko preživi z delom svojih rok.

    Ob vodenju skozi dišeče poti vrtov je Margita obiskovalcem predstavila zdravilne in aromatične rastline ter njihov pomen za naše zdravje. Dolgoletne izkušnje in ljubezen do zelišč se je odražala ob navdušenju gostov, ki so se na koncu lahko posedli in pomalicali – poizkusili so zelišča v obliki namazov in prigrizkov.

    Seveda bi težko obdelovala posestvo sama, zahvala gre tudi partnerju Milanu, ki je bil letos res gost dneva. Vse je pridelano, pobrano in predelano ročno, kar je videti tudi na izdelkih dobavljivih v lokalnih trgovinah. Lahko jih pa ob res poučni razlagi kupite pri Margiti, margitav@gmail.com,0 041 788-175 in si ogledate še darilne aranžmaje pripravljene za poslovna in rojstnodnevna darila, ali pa pokličete za ogled in strokovno vodenje po posestvu Dežele zelišč.

    Naj bo lokalno res idealno ter koristno za naše zdravje. Zdravje nam raste pred nosom!

    Sebastjan Vehar

  • Velika požarna ogroženost

    Velika požarna ogroženost

    Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje razglaša veliko požarno ogroženost naravnega okolja od 24. junija 2025 na območju celotne države. Razglas velja do spremembe razglasa oziroma preklica.

  • Skupaj za okolje in podporo šolskim skladom: zbiralne akcije starega papirja z dodatno pomočjo podjetja Barjans d.o.o.

    Skupaj za okolje in podporo šolskim skladom: zbiralne akcije starega papirja z dodatno pomočjo podjetja Barjans d.o.o.

    Zbiralne akcije starega papirja so se udeležile: OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, OŠ Log – Dragomer, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in Vrtec Vrhnika.

    Vsaka izmed teh ustanov je organizirala svojo zbiralno akcijo v sodelovanju s starši, učenci, vzgojitelji in podporniki projekta: 
    – Občina Vrhnika,
    – Zavod Ivana Cankarja Vrhnika,
    – Zdravstveni dom Vrhnika,
    – Cankarjeva knjižnica Vrhnika,
    – Dom upokojencev Vrhnika,
    – Glasbena šola Vrhnika.

    Zbrani papir je šel v odkup podjetjem za predelavo in Javnemu komunalnemu podjetju Vrhnika (JKPV), šole pa so s tem zbrale sredstva, ki jih namenijo za delovanje šolskih skladov. Ta sredstva so dragocen vir za dodatne aktivnosti, izobraževanja, pomoč učencem iz socialno šibkejših okolij in zagotavljanje večje enakosti pri udeležbi otrok na izletih, taborih, šolah v naravi ter drugih dejavnostih.

    Dodatna denarna spodbuda

    Zbiralne akcije so od nekdaj imele dvojni namen: ekološki in dobrodelni. Otroci se učijo, da papir ni zgolj nekaj, kar zavržemo, temveč material, ki ga lahko ponovno uporabimo – in s tem ohranjamo naravne vire, zmanjšujemo obremenitev okolja ter hkrati pomagamo sebi in drugim.

    Podjetja, kot je Barjans d.o.o., si prizadevajo, da papir ostane v uporabi – v novi obliki, s čim manjšo okoljsko obremenitvijo.

    Zato so se letos odločili narediti korak dlje. Šolam in vrtcu, ki so sodelovali v zbiralni akciji, so poleg klasičnega odkupa papirja preko pogodbenih zbiralcev (kot je podjetje Dinos, Salomon in JKPV), dodali še 10 evrov na tono zbranega papirja. S tem so povečali vrednost truda otrok, staršev in učiteljev ter simbolično in finančno potrdili, da verjamejo v skupne okoljske pobude in pomen solidarnosti.

    Zelena smer – krožno gospodarstvo kot način razmišljanja

    Podjetje Barjans je svojo podporo utemeljilo v okviru trajnostnega projekta Zelena smer, katerega ključni namen je ozaveščanje in spodbujanje uporabe papirnatih izdelkov iz krožnega gospodarstva. Papir, ki se zbira, se prek predelovalcev papirja, kot je Bunzl & Biach GmbH, preoblikuje v novo surovino. Iz te reciklirane surovine nato podjetje Essity izdeluje kakovostne higienske izdelke – papirnate brisače in toaletni papir blagovne znamke Tork.

    Tako zbrani stari papir ne konča na smetišču, temveč se vrne v življenje – v obliki uporabnih, trajnostnih in certificiranih izdelkov, ki jih najdemo v šolah, pisarnah, zdravstvenih ustanovah in domovih.

    Projekt Zelena smer je zasnovan kot dolgoročna pobuda, ki vključuje izobraževalne vsebine, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in vlaganje v razvoj trajnostnih praks. Sodelovanje z osnovnimi šolami in vrtci je naraven korak – otroci namreč predstavljajo generacijo, ki bo najbolj občutila posledice današnjih odločitev in ima največ potenciala za spremembo.

    Za otroke in naravo

    Uspešno izvedene zbiralne akcije v aprilu in maju 2025 so odličen primer sinergije med šolami, podjetji, občino in starši. Pokazale so, da lahko lokalne skupnosti dosežejo velike premike s sodelovanjem, da lahko okoljska odgovornost hodi z roko v roki s socialno občutljivostjo, in da so podjetja, kot je Barjans, pripravljena vložiti svoj delež v skupno dobro.

    Kot so zapisali pri Barjansu:

    »Ponosni smo, da smo lahko sodelovali v zbiralnih akcijah in s tem podprli lokalne šole. Vemo, kako pomembno je, da imajo šole možnost financirati dodatne aktivnosti za vse otroke – ne glede na njihove finančne zmožnosti doma. Hkrati pa nas veseli, da lahko s to pobudo prispevamo k ohranjanju okolja in širimo pomen krožnega gospodarstva.«

    Zbiranje papirja se zdi na prvi pogled preprosto opravilo. A ko pogledamo pod površje, vidimo – gre za gradnjo odnosa do narave, do skupnosti in do prihodnosti.

  • Minister Jože Novak in župan Janko Prebil na obisku pri ”horjulskih čebelah” sredi Ljubljane

    Minister Jože Novak in župan Janko Prebil na obisku pri ”horjulskih čebelah” sredi Ljubljane

    Ob prazniku, ki ga vsako leto 20. maja praznujemo po celem svetu, sta se minister in župan pogovarjala o tem kako smo povezani z naravo in kako so prav čebele pomemben del ekosistema.Čebele so namreč eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biotske raznovrstnosti. 
    Da so sredi našega glavnega mesta pogoji za čebele dobri dokazuje tudi kakovost medu, ki ga vsako leto pridelajo na strehi stavbe omenjenega ministrstva.
    Župan Janko Prebil, ki je sicer tudi predsednik čebelarskega društva Dolomiti Polhov Gradec, pojasnjuje: ”Gre za obliko urbanega čebelarjenja, ki je v zadnjih letih postala zelo priljubljena po velemestih v Evropi. Na strehi stolpnice sta nameščena dva panja, torej gre za dve družini čebel, ki nabirata cvetni prah medičino po okoliških drevesih in celo gozdovih. V najboljših letih ta dva panja oziroma dve družini čebel lahko pridelajo tudi do 30 kg medu.”
    Minister Jože Novak je priznal, da z zanimanjem spremlja kako poteka pridelava medu, predvsem pa ga zanima koliko ga bodo pridelali v letošnji sezoni in razmišlja tudi o tem kako bi lahko urbano čebelarjenje razširili tudi na stavbo kmetijskega ministrstva. Med, ki ga bodo čebele pridelale letos, bodo na ministrstvu predali naprej v manjših stekleničkah kot darilo ob novem letu svojim strankam oziroma poslovnim partnerjem. Minister je izrazil zadovoljstvo in pobudo, da s tem še dodatno poudarijo pomen doma pridelane hrane.

    Besedilo in Foto: Peter Kavčič

  • Od junija do oktobra 2025– »Trajnostno v knjižnico po nagrado!«

    Od junija do oktobra 2025– »Trajnostno v knjižnico po nagrado!«

    Spoštovani,

    Regijski center mobilnosti Ljubljanske urbane regije (RCM LUR)  že drugo leto zapored izvaja Regijsko promocijsko kampanjo Evropskega tedna mobilnosti – Trajnostno v knjižnico po nagrado!  

    Veseli nas, da je prišel trenutek, ko lahko vsi skupaj začnemo z obveščanjem o Regijski promocijski  kampanji Evropskega tedna mobilnosti 2025 – Trajnostno v knjižnico po nagrado! 

    Lanskoletno promocijsko kampanjo, ki je vključevala le kolesarjenje, so v letošnjem letu dopolnili še z dvema oblikama trajnostne mobilnosti, in sicer hojo in javnim potniškim prometom. Za RCM LUR je zelo razveseljujoče dejstvo, da se je  kampanji letos pridružilo še 11 drugi Regijskih centrov mobilnosti širom po Sloveniji.

    • Na spletni strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) pod zavihkom RCM LUR so že najavili regijsko promocijsko kampanjo ETM 2025 
    • Prav tako so na spletni strani objavljena Pravila in splošni pogoji nagradne igre

     

    Nagrade in žreb

    Letos so nagrade – doživetja v Ljubljanski urbani regiji:

    A – Vstopnici za 2 osebi – Ogled Hiše narave in kolišč, MOROSTIG.

    B – Vstopnici za 2 osebi – Ogled doživljajske razstave, HIŠA KRANJSKE ČEBELE.

    C – Vstopnici za 2 osebi – Ogled predstave, SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE.

    Nagrajenec prejme eno od nagrad – A, B ali C.

    KOLIKO NAGRAD BO IZŽREBANIH V NAŠI KNJIŽNICI, SI PREBERITE V PRAVILIH IN SPLOŠNIH POGOJIH NAGRADNE IGRE – povezava TUKAJ

     

    Žrebanje bo predvidoma izvedeno v mesecu novembru 2025 v dogovoru s posamezno sodelujočo knjižnico.

    Več si preberite v prilogi!

  • Zelemenjava na Vrzdencu

    Zelemenjava na Vrzdencu

    Društvo upokojencev Vrzdenec vabi na “ZELEMENJAVO”, ki bo v petek, 16.5.2025 od 14. do 17. ure pred Gasilskim domom na Vrzdencu.

    Na zelemenjavi bomo izmenjevali semena in sadike vseh vrst rastlin ter nasvete in izkušnje iz prakse.

    Sadike in semena se podarijo in izmenjajo brezplačno.

    Vabljeni!

  • Dan Evrope – praznik miru, povezovanja in skupne prihodnosti

    Dan Evrope – praznik miru, povezovanja in skupne prihodnosti

    Vsako leto 9. maja praznujemo Dan Evrope, ki simbolično zaznamuje začetek povezovanja evropskih držav v trajen mir in sodelovanje. Na ta dan leta 1950 je francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo, s katero je predlagal vzpostavitev skupne proizvodnje premoga in jekla – to je bil prvi korak k ustanovitvi današnje Evropske unije. Danes Dan Evrope predstavlja vrednote miru, enotnosti, solidarnosti in skupne evropske identitete.

    V številnih krajih po Evropi ob tem prazniku potekajo dogodki, ki spodbujajo razmislek o evropski prihodnosti ter spoznanje, kako evropske politike vplivajo na lokalne skupnosti. Tudi v občini Dobrova – Polhov Gradec se te vrednote vse bolj odražajo skozi kulturne, naravovarstvene in razvojne projekte, ki črpajo navdih in podporo iz evropskih povezav in programov.

    Občina leži na zahodnem robu Ljubljanske kotline in se ponaša z izjemno naravno dediščino, vključno s Krajinskim parkom Polhograjski dolomiti, ki je zaradi svoje biotske raznolikosti in kulturnega pomena pogosto vključen v širše evropske okoljske pobude.

    Občina Dobrova – Polhov Gradec se zaveda pomena sodelovanja in povezovanja, ki ga prinaša članstvo v Evropski uniji. Tako v šolah kot v kulturnih ustanovah se vsako leto odvijajo različne aktivnosti, s katerimi se mlade in širšo javnost spodbuja k razumevanju evropskih vrednot. Med te vrednote spadajo tudi spoštovanje raznolikosti, človekove pravice ter odgovornost do skupnega prostora in prihodnosti.

    Dan Evrope je priložnost, da se spomnimo, da Evropa ni le politični ali gospodarski projekt, temveč prostor ljudi, zgodb in povezav. In ravno občine, kot je Dobrova – Polhov Gradec, s svojo predanostjo lokalnemu razvoju in odprtosti v svet, potrjujejo, da evropske vrednote živijo tudi v najlepših kotičkih narave, med griči in dolinami Polhograjcev.

     

    M.D.

  • Koliko majic potrebuje ena oseba?

    Koliko majic potrebuje ena oseba?

    Če si kdaj stal pred polno omaro in hkrati izrekel stavek »nimam nič za obleč«, nisi sam. V resnici si v družbi večine Zahodnega sveta, ki je uspela ustvariti paradoks: več stvari, manj zadovoljstva.

    V zadnjih desetletjih smo iz nakupovanja potreb prešli na nakupovanje čustev, tolažb in identitet. Imamo “fensi” superge, ki jih ne nosimo, krožnike za goste, ki nikoli ne pridejo do mize, in preproge, ki jih skrivamo pred mačkom. In ko zmanjka prostora, kupimo škatle. Ki jih nato napolnimo. In potem… še več škatel.

    A zakaj je to težava?

    Po podatkih Mednarodne agencije za energijo tekstilna industrija letno proizvede več izpustov toplogrednih plinov kot ves letalski in pomorski promet skupaj. Za proizvodnjo ene same kavbojke porabimo kar 7.500 litrov vode – približno toliko, kot človek popije v petih letih.

    A škoda ni le okoljska. Psihologi že desetletja opozarjajo na učinek kopičenja: več stvari lahko pomeni več anksioznosti, slabši spanec in manjšo sposobnost odločanja. Več robe = več hrupa v glavi.

    Svet ne potrebuje popolnih, potrebuje pa več dobrih namer.

    Vsi vemo, da planeta ne bomo rešili s tem, da zamenjamo plastično slamico za kovinsko. Ampak začeti moramo nekje. In čeprav nas oglaševalski algoritmi prepričujejo, da smo predvsem potrošniki, smo najprej ljudje. In predvsem – del narave, ne nad njo. Samo… malo smo to pozabili. 

    Narava ni “tam zunaj”. Narava smo mi. In ko uničujemo okolje, ne ubijamo planeta – ustvarjamo svet, ki ni več primeren za nas. Zato ni več vprašanje, ali bomo nekaj storili. Vprašanje je samo: kje in kdaj začnemo?

    Vsak ima svoj košček odgovornosti. In svojo priložnost.

    En tak košček odgovornosti – čisto praktičen, zemeljski in brez velikih gesel – je lahko nekaj, kar se zgodi vsakih šest mesecev, ko se nekaj punc (mamic, “v ta dobrih letih”) zbere posveti svoj čas, energijo in na Vrhniki organizira preprost dogodek z močnim sporočilom.

    Izmenjevalnica “Podarim – Dobim” ni nič revolucionarnega. Nimamo posebne opreme. Nimamo sponzorja. Imamo pa:

    • srce za skupnost,

    • čas, ki ga prostovoljno vložimo,

    • željo, da naredimo nekaj dobrega,

    • in občutek, da mora obstajati način, kako skrbeti eden za drugega in za naravo.

    Enostavno: še uporabne stvari, ki jih več ne potrebujemo, podarimo. In če najdemo kaj zase? Lepo. Če ne? Tudi. 

    Pomembno je, da naredimo nekaj – zase, za okolje, za drugega, za skupnost.

    In če imaš doma kakšno stvar (pre)več in bi komu lahko prišla prav … se lahko oglasiš. V petek, 16. maja, med 16.00 in 18.30, na tržnici Vrhnika. Tako preprosto.