Avtor: MojaObčina.si Vrhnika

  • Prometni odbor KS Verd dosega prve rezultate

    Prometni odbor KS Verd dosega prve rezultate

    V drugi polovici leta 2024 sem predsednik sveta predlagal svetnikom KS Verd, da oblikujemo prometni odbor in vanj povabimo ljudi, ki si prizadevajo k ureditvi prometa. Praviloma sem pri tem iskal ljudi, ki so že večkrat izpostavili prometne problematike in običajno živijo v neposredni bližini problematičnih tock ter so pripravljeni prispevati tudi del svojega prostega časa za to, da se zadeve uredijo.

    Prav zdaj se kaže, da je bila to dobra poteza. Dobili smo namreč prve pozitivne odzive na naše delovanje.

    Prometni odbor je oblikoval več dopisov, ki smo jih posredovali različnim naslovnikom.

    DRSI-Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo
    DRSI-Sektor za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost
    DRSI-Sektor za investicije v železnice
    DRSI-Sektor za investicije v ceste
    Občina Vrhnika-Župan

    Na nekatere naše dopise smo že prejeli odgovore:

    Odgovor: DRSI-Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo
    Bistvo:
    “Glede na slabo stanje ceste, v delu, ki še ni rekonstruirana, inšpektor ugotavlja, da je pobudaprijavitelja vsekakor upravičena. Vendar pa je izvedba rekonstrukcije v pristojnosti upravljalca ceste.”
    Mnenje inšpektorja je za upravljalca ceste neugodna, kar vemo že nekaj časa. Zato je prav, da se odgovornosti začne zavedati tudi DRSI.

    Odgovor: DRSI-Sektor za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost
    Bistvo:
    “DRSI je seznanjena s problematiko, zato bo na problematičnem delu odseka preplastila cesto v letu 2025 od 3.223km do 3.613km.”
    Za lažjo predstavo za kateri del odseka gre, kliknite na kilometražo.

    Odgovor: DRSI-Sektor za investicije v železnice
    Bistvo:
    “Z vidika investicij v JŽI navajamo, da je s pobudo za DPN za odsek Borovnica–Logatec predvidenanadgradnja tovorne postaje Verd. Postaja Verd je dislocirana od središča Vrhnike in ključnihgeneratorjev prometa in je za dnevne potnike v smeri proti Ljubljani manj atraktivna od postaj v drugih
    dveh občinah (v Občini Borovnica in v Občini Logatec), zato je bila že pred leti ukinjena za potniški promet. Občina Vrhnika je med javno objavo Pobude/DIIP predlagala, da se tudi pri kamnolomu Verd ohrani oz. ponovno vzpostavi postaja potniškega prometa. Na podlagi podanega predloga občine Vrhnika je bila Analiza podatkov in usmeritev NUP, občin in predlogov javnosti (Urbis, d. o. o., junij 2023, dop. oktober 2023) zaključena na način, da se pri
    nadaljnjem, podrobnejšem načrtovanju v fazi izdelave študije variant/PIZ preveri vključitev postaje za potniški promet pri kamnolomu Verd.”

    Odgovor: DRSI-Sektor za investicije v ceste
    Bistvo:
    “V postopku potrjevanja je novelirana investicijska dokumentacija projekta Rekonstrukcija ceste Verd-Podpeč od km 2,475 do km 15,780, ki obravnava vsa potrebna obnovitvena dela na predmetnem odseku, na območju občin Vrhnika, Borovnica in Brezovica. Na osnovi dogovorov na koordinaciji med DRSI in Občino Vrhnika, bo občina zagotovila novelacijo PZI projektne dokumentacije (Appia, maj 2015) od km 2,475 do km 3,330, nato bo
    DRSI zagotovila recenzijo in glede na razpoložljiva proračunska sredstva začela postopke za odkup zemljišč previdenih za gradnjo.”
    Za lažjo predstavo za kateri del odseka gre, kliknite na kilometražo.

    Sestanek: Občina Vrhnika, KS Verd in PO KS Verd

    Sestanek je bil 13.3.2025 ob 14.00. Prisotni smo bili:
    -KS Verd (predsednik sveta Dejan Novak)
    -Prometni odbor KS Verd (predsednik odbora Pavle Učakar, Branko Knapič, Tomaž Habič)
    -Občina Vrhnika (župan Danijel Cukjati, podžupan Mirko Antolović, direktor občinske uprave Boštjan Koprivec, vodja oddelka za okolje in komunalo Janez Jelovšek in vodja oddelka za prostor Bernard Kogovšek)

    Prosil sem, da se vodi zapisnik sestanka. Tekom razprave smo ugotovili, da je tehnika (magnetogram) odpovedala, zato bom tukaj strnil bistvo sestanka, po spominu.

    Bistvo po točkah iz dopisa:

    1. R3-642/1146 Vrhnika – Podpeč, stacionaža odkm 2,480 do pribl. km 2,680
    Občina ne bo drobila odseka na način, da poskusi pridobiti sredstva na razpisu za umirjanje prometa na državnih cestah znotraj naselij. Predlagali smo prijavo na nov razpis v juniju 2025, ker na prvem sklicu niso bila porabljena vsa sredstva. Za prijavo je realno zelo malo časa.

    2. R3-642/1146 Vrhnika – Podpeč od km 2,480 do km 3,620
    Predstavniki Občine Vrhnika so se z DRSI dogovorili, da občina zagotovi novelacijo projektne dokumentacijo iz leta 2015, nato bo DRSI izvedel naslednje korake. Z občino smo se dogovorili za čimprejšnji sestanek s predstavniki APPIA. Lahko povem, da je prav včeraj (28.3.2025) potekal sestanek z projektantom APPIA v prostorih Občine, kjer sva se sestanka udeležila tudi Dejan Novak in Pavle Učakar. Pregledalo se je dokumentacijo po sklopih.
    S Pavletom sva podala tudi nekatera priporočila, ki naj jih noveliran projekt vključuje:
    -ureditev trase vodovoda v zaselku Podgora, kjer vodovoda ni, 
    -ureditev trase kanalizacije v zaselku Podgora, kjer še ni priklopa na kanalizacijsko omrežje,
    -pri načrtovanju trase vključiti optiko, saj Pritiska in Podgora od tega križišča dalje nima optike (glede tega je odgovor  ponudniki teh storitev bodo povabljeni v postopku investicije),
    pri načrtovanju trase vključiti elemente za umirjanje prometa; precej časa smo razpravljali glede različnih rešitev, od umeščanja avtobusne postaje, do skrbi o hitrostih znotraj naselja, ki sem jo posebej poudaril, saj se bojim, kakšne bodo hitrosti znotraj naselja, če pri načrtovanju ne bomo razmišljali v smeri umirjanja prometa. Obstoječa dokumentacija iz leta 2015 namreč ne predvideva teh ukrepov, zato menim, da je potrebno načrtovati v tej smeri. Izpostavil sem ravninske dele. Predvsem pri delu, kjer se načrtuje avtobusna postaja, kjer je predviden prehod za pešče in kjer veliko ljudi prehaja cesto. Pogovori so tekli o različnih možnostih, ki jih projektanti poznajo in zagovarjajo izogibanje “ležečim policajem”, želeno bi poskušali doseči z drugimi ukrepi. Morda tudi z namestitvijo ohišja fiksnega radarja, ki se v več občinah izkazujejo, kot najboljši ukrep za umirjanje. Glede tega ni še nič dogovorjeno, vendar je poudarek na tem, da je potrebno projekt pripraviti v smeri umirjanja prometa.

    3. Obvoznica S3.
    Župan nam je pojasnil okoliščine, zakaj realizacija ne steče. Osebno ocenjujem, da gre za zapleten proces, ki ni primeren za javno obravnavo. Sedaj vlagam osebne napore v zbližaje stališč med akterji, v smeri dogovora. Nihče si ne želi bolj, da se stanje v prometu uredi, kot si to želimo prebivalci Verda.

    4. Točka se pravzaprav navezuje na 3.točko.
    Glede radarja so predstavniki občine prisluhnili našemu predlogu o nakupu takšnega z možnostjo prepoznave tovornega vozila. Če želimo sankcionirali kršitve prepovedi izven določene časovne ureditve, je to najboljša rešitev, poleg tega na točki postavitve umirja hitrost prometa. Pregledajo se vsi jaški, ki ropotajo in se po potrebi popravijo.


    5. Postavitev ogledal na Mirkah in pri Maroltovi domačiji.
    Občina bo postavila potrebna ogledala. Eno od ogledal se lahko uporabi iz ovinka pri tej hiši, saj tu ni več potrebno.

    6. Most čez reko Bistrico.
    Občina je pridobila projekt z ocenjeno vrednostjo. Ker gre za most, ki deli dve občini je projekt rekonstrukcije potrebno uskladit naobeh straneh in z obeh strani pridobiti zahtevana sredstva gradnje. Trenutno je projektna dokumentacija poslana v recenzijo, kjer se ga bo poskušalo optimizirati.

    7. Izvedba ukrepov za umirjanje prometa naSternenovi cesti pri mostu čez Ljubljanico.
    Predlagali smo izvedbo dvignjenega križišča, da bi prisilno omejili hitrost prometa. Projekta se ne izvede.

    8. Rekonstrukcija Ceste na polju in Brigadirske ceste v naselju Verd.
    Občina nima potrebnih finančnih sredstev. Trenutno napore vlaga v kanalizacijsko omrežje Sinja Gorica-Blatna Brezovica.

    9. Izgradnja avtobusne postaje v jedru vasi Verd.
    Počaka se prenos državne ceste.

    10. Izgradnja mostu Verd – Sinja gorica
    Občina trenutno nima sredstev za gradnjo.

    11. Poraba sredstev, ki jih občina Vrhnika prejme zaradi obratovanja kamnoloma Verd.
    Trdno stališče sveta KS Verd je, da bi morala biti sredstva, ki jih Občina Vrhnika prejme na račun “koncesnine”, v celoti porabljena na območju, ki nosi breme tovornega prometa in s temi sredstvi blažiti posledice. Pri tem so razhajanja, ker občina zavzema drugačno stališče. Naše stališče je jasno in vztrajamo, da občina ne more prosto uporabljati koncesnine. Iz teh sredstev je potrebno popraviti tiste jaške, ki občanom ropotajo neposredno v stanovanjske objekte, večkratno čiščenje ceste, nakup radarja in poravnati podobnestroške uničevanja infrastrukture.


    Toliko na področju prometa v KS Verd. Pozitivne premike je zaznati predvsem na trasi, ki se nanaša na državni cesti smer Bistra.

    Zapisal
    Dejan Novak

     

  • Čistilna akcija v Verdu 2025

    Čistilna akcija v Verdu 2025

    Vabljeni na čistilno akcijo v Verdu! Več podrobnosti na priloženem “plakatu.”

  • Kako izboljšati kvaliteto življenja od osebnih prizadevanj do spodbude države

    Kako izboljšati kvaliteto življenja od osebnih prizadevanj do spodbude države

    Prvi del: osebna opažanja
    Učenci osmega razreda osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika, stari od 13 do 14 let, smo razmišljali o stvareh, ki so dobre za okolje in zdravje. Pisali smo o naših navadah in kako bi jih lahko izboljšali. Pomemben del naših spisov je nakupovanje in njegov vpliv na zdravje, okolje in nas. Razmišljali smo o zmanjšanju odpadkov, ponovni uporabi, recikliranju in naši odgovornosti, da sprejmemo dobre odločitve. Naše spise smo objavili na spletni strani šole in predstavili pesem o okolju na javni prireditvi. Mislimo, da je pomembno, da sta nakupovanje in okolje del našega učnega načrta. Prav tako je pomembno, da razumemo njuno povezavo z zdravjem.
    Nakupovanje je v središču našega življenja, ker smo potrošniška družba. Veliko ljudi ne more ali noče pridelovati svoje hrane. Celo tisti, ki pridelujejo svoje sadje in zelenjavo, ne morejo pridelati vsega, kar potrebujejo. V prodajnem sektorju je tudi veliko zaposlitvenih mest. 
    Moramo vedeti,  da naša dejanja štejejo. Veliko ljudi verjame, da ne morejo spremeniti sveta, kar je le izgovor.  Če bi vsi razmišljali tako, ne bi nikoli ničesar spremenili. 
    Kot mladostniki vemo, da  kupovanje v lokalnih trgovinah in izbira naravnih produktov podpira manjše kmetije in zmanjša izpuste CO2 med transportom. Hrano lahko pridelamo tudi sami, četudi le jagode  na balkonu. 
    Med zdravjem in okoljem  je močna povezava. Stvari, ki so boljše za naše zdravje, so običajno boljše tudi za okolje. Vendar pa je naravno pridelana hrana dražja. 
    Moda je še en problem v poskusih zmanjšanja onesnaženja. Veliko ljudi kupi cenena oblačila slabe kakovosti, ki hitro končajo na smetiščih. Če si le lahko privoščimo, je bolje kupovati oblačila z visoko kakovostjo. Ko jih prerastemo ali nehamo nositi, jih lahko podarimo mlajšim sorojencem, dobrodelni organizaciji ali jih zamenjamo. 
    Kupujemo lahko tudi ekološka čistila, a veliko je neučinkovitih. 
    Elektrika je tudi pomemben del onesnaženja. Luči, televizije in računalnike moramo ugašati, ko jih ne potrebujemo. Sončne celice in električni avtomobili so pomemben del naših prizadevanj za zmanjšanje izpustov CO2 v ozračje. Pomembno je, da raziskujemo, če želimo napredek. Nismo še dosegli cilja, vendar se premikamo v pravo smer.
    V sklopu ozaveščanja o okolju smo pisali tudi na uredništvo našega učbenika. Vprašali smo jih, če bi besedila o nakupovanju naredili bolj okolju prijazna. Odločili so se, da bodo to upoštevali pri naslednji izdaji. 
    Nakupovanje, okolje in zdravje so pomembni deli našega življenja, ki so tudi zelo povezani. Mislimo, da se ljudje preveč osredotočamo na nakupovanje. Če bomo nekaj spremenili na odnosu do okolja in zdrava, se bodo spremenile tudi naše nakupovalne navade. Verjamemo, da lahko živimo preprostejše življenje, vendar popolne samooskrbe ne moremo več doseči. Tega ne zmoremo in nočemo.

    Drugi del: od šole do ministrstva
    Februarja in marca 2025 smo na naši šoli ter v nekaterih trgovinah in podjetjih opravili intervjuje. S pomočjo starša enega od učencev smo uspeli stopiti v stik tudi z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije. Vse to smo storili, da bi ugotovili, kako se kot družba soočamo z okoljskimi vprašanji.

    Šola
    Učence vključujemo v eko-projekte, kot so Pirati plastike, ločevanje odpadkov, eko-branje in čiščenje okolice šole. Občasno organiziramo delavnice na okoljske teme. Učenci delajo v šolskem vrtu in skrbijo za kompost za gnojenje. Šola ponuja tudi izbirni predmet čebelarstvo. Sodelujemo v aktivnostih, kot je tehtanje odpadne hrane. Prav tako prispevamo k projektu izmenjave oblačil, kjer učenci prinesejo rabljena oblačila, ki jih podarimo otrokom v stiski. 
    Za zmanjšanje porabe papirja in črnila uporabljamo digitalna gradiva.

    Trgovine 
    Ugotovili smo, da trgovine že izvajajo trajnostne prakse, kot so doniranje hrane, prodaja biorazgradljivih vrečk in embalaže, sodelovanje z lokalnimi proizvajalci, ločevanje odpadkov in uporaba povratne embalaže. Trgovine darujejo veliko hrane in izdelkov dobrodelnim organizacijam, kot je Rdeči križ. Kupce spodbujajo k zmanjševanju odpadkov s prinašanjem lastnih vrečk in vračanjem steklenic. 
    Kljub temu so izboljšave še mogoče. Na primer, trgovine ponujajo izdelke, ki jih kupci lahko uporabijo, vendar jih nujno ne potrebujejo. Prav tako vse trgovine ne izvajajo vse omenjene trajnostne prakse.

    Podjetja 
    Podjetja si prizadevajo čim bolj zmanjšati odpadke. Večinoma uporabljajo materiale za večkratno uporabo. Spremljajo količino proizvedenih odpadkov in jo poskušajo zmanjšati. 
    Večina podjetij skuša ponovno uporabiti vse, kar proizvedejo, še posebej v prehrambni industriji, tako da se nič ne zavrže. Prav tako uporabljajo reciklirane materiale za poenostavitev proizvodnega procesa in zmanjšanje odpadkov. Sodelujejo z drugimi podjetji pri ponovni uporabi materialov in izboljšanju učinkovitosti. Strupene snovi (kot so baterije) pošiljajo v reciklažne centre. 
    Poleg tega podjetja ponujajo garancije svojim strankam, s čimer jih spodbujajo k popravilu izdelkov, namesto da bi jih zavrgli .

    Ministrstvo 
    Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije sledi ciljem trajnostnega razvoja in jih vključuje v svojo razvojno strategijo. Ministrstvo se osredotoča na zmanjšanje količine zavržene hrane v gospodinjstvih, saj tam nastane približno 45 % vse odpadne hrane. Slovenija izvaja projekt CARE4CLIMATE, ki izobražuje ljudi o problematiki odpadne hrane in načinih njenega zmanjšanja.

    Zaključek 
    S tem projektom smo se veliko naučili o varovanju okolja in kako lahko vsi prispevamo k bolj trajnostnemu načinu življenja. 

    Napisala Brigita Kočevar in Maj Golob Frank, 8.c

    Intervjuvali smo učitelje na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika; zaposlene v trgovinah Lidl, Spar in Mercator; podjetja: Pekarna Adamič, Elmer elektronika, Siliko, Paurus (inžiniring); Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije, gospa Nataša Kebe. Nelektorirane intervjuje lahko poiščete na spletni strani OŠ Antona Martina Slomška: https://ams10.splet.arnes.si/2025/03/31/interviews-about-the-environment-8th-grade/. Tudi pisne sestavke, dialoge in poezijo lahko poiščete na spletni strani šole pod naslovom We are the World, We are the Children (napisani so v angleščini).

     

  • Vrhnika tekmovanje v 2. SKL končala v četrtfinalu

    Vrhnika tekmovanje v 2. SKL končala v četrtfinalu

    Voga Grosuplje : Ipros Vrhnika – 76 : 75

    S sobotnim porazom proti ekipi Grosuplja se Vrhničani poslavljajo od letošnjega tekmovanja v 2. SKL. Kljub doseženemu cilju (uvrstitev v zaključne boje za napredovanje v 1. SKL) pa ostaja grenak priokus ob izgubljeni priložnosti za 3. tekmo četrtfinala pred domačo publiko. Vrhničani so imeli napad za zmago, a so se (kljub izpolnjenemu bonusu osebnih napak domačih) odločili za met za tri točke, ki pa ni našel poti skozi obroč… Kljub vsemu, lahko celotno sezono ocenimo kot uspešno, zlasti ob vedenju, da so drugi del tekmovanja zaznamovale poškodbe ključnih igralcev.

    Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem sponzorjem, ki nam omogočajo tekmovanje na tako visoki ravni. Njihova imena so krasila domačo dvorano skozi celotno sezono, slika in zvok pa sta z bila vsakič poslana na svetovni splet, saj je Košarkarska zveza Slovenije vse tekme prenašala v neposrednem prenosu. Upamo, da z nami ostanete tudi v prihodnje!

    Ob koncu pa gre velika zahvala še našim zvestim navijačem. Braz vas si ne znamo predstavljati pravega vzdušja na tekmah! Z nakupom vstopnic, navijaških rekvizitov ali napitkov nam izdatno pomagate pri kritju visokih stroškov, ki nastajajo ob tekmovanju vseh starostnih selekcij (prek 150 igralcev!). Prav zaradi vaše predanosti nam je najbolj žal, da vam nismo mogli ponuditi še kakšne košarkarske poslastice. Hvala za vse in verjamemo, da se bomo v še večjem številu videli tudi v prihodnji sezoni!

  • Zimzeleni pohajali  po urejenih peš poteh umaške riviere

    Zimzeleni pohajali  po urejenih peš poteh umaške riviere

    25. 03. 2025

    Zimzeleni  smo se na povabilo naših dveh pohodnikov, Jernejke in Jožeta, odpravili na Hrvaško, v Umag. Pohodno pot sta predlagala, načrtovala in predhodno testirala Jernejka in Jože.

    Po obvezni kavici v Kozini smo hitro prispeli v obmorski Umag. Tam sta nas pričakala naša gostitelja. Najprej  smo se sprehodili po parkih pod krošnjami visokih borovcev in pinij ter ob športnih igriščih do  starega  mestnega jedra, kjer smo bili prijetno presenečeni nad urejenostjo in čistočo tega dela mesta. Ustavili smo se na prostranem obnovljenem trgu pred 33 m visokim samostoječem zvonikom ob stolnici Marijinega vnebovzetja in sv. Pelegrina, zaščitnika mesta. Na poti proti moderni, novi tržnici smo občudovali zanimivo fontano.

     Mimo cerkvice sv. Roka, zgrajene leta 1507 po epidemiji kuge, smo prispeli na lepo obnovljeno mestno tržnico . Občudovali smo ozelenjene stene  različnih trajnic  z ornamentalnimi in barvnimi kompozicijami, ki bodo pomagale hladiti mesto v poletni pripeki. 

    Tu smo se razdelili v dve skupini. Glavnina se nas je odpravila za Jernejko, vodnikoma Jožetom Školcem in Frenkom Petričem  proti obali in hodila nekaj časa po kolesarsko – sprehajalni poti.  Druga skupinica pa je z »domačinom« Jožetom krenila proti avtobusni postaji in se prepeljala do Đube ter se napotila ob obali po kolesarski poti proti cerkvici sv. Pelegrina  in naprej med apartmajskim naseljem proti glavni cesti, kjer na robu mogočnih dreves in obilnega podrastja stoji tudi hiša naših gostiteljev.  

    Glavnina je šla mimo nekdanje  cementarne po ozki stezici po ozemlju, ki doslej ni bilo dostopno. Vseskozi smo hodili tik ob morski obali in opazovali mirno modro morje, ponekod s peščeno, drugod s skalnato obalo. Občasni sončni žarki so zlatili rahlo valujočo modrino, in čarali nepozabne poglede.. Na obali so ponekod ležala od sonca in soli obeljena naplavljena drevesna debla . Proti celini smo opazili  jezerca in otočke, ki so ostali po izkopavanjih surovin za cementarno. Območje bivše cementarne je ograjeno z visoko ograjo. 

    Kmalu smo bili na območju bivšega turističnega naselja Zlatorog in si ob poti utrgali kakšen poganjek divjega šparglja. Prispeli smo do Đube, kjer nas je pričakal Jože z drugo skupino pohodnikov.. Pohod smo zaključili na kosilu v lokalu na obali, kjer sta nas Jernejka in Jože bogato pogostila. Nazdravili smo vsem Jožetom in Jožicam, ki so praznovali v zadnjih dneh. Elica se je organizatorjema zahvalila z lepim darilcem. Zahvali se je pridružila tudi Dragica s šopkom rož. Veseli smo bili tistih, ki so se nam pridružili na lažjem pohodu, saj so to v glavnem ustanovitelji skupine, ki zaradi različnih tegob ne zmorejo več daljših pohodov.

    Preživel smo nepozaben dan, poln presenečenj, na morskem zraku in prijetnem soncu, ki se ga bomo radi še dolgo spominjali.

    Zapisala: Mojca Podvratnik

    Slike: Željko J.


  • Častitljiva leta

    Častitljiva leta

    ČASTITLJIVIH 100 LET

    Letos smo obiskale že našo drugo članico, gospo Ivanko Tršar, ki je v krogu najdražjih praznovala svoj 100. rojstni dan. Prostovoljke projekta Starejši za starejše smo ji v imenu vseh zaželele obilo zdravja in zadovoljstva. 

    Vidno ganjena gospa Ivanka nas je bila zelo vesela in je skupaj z nami obujala spomine na pretekla leta. 

    ČASTITLJIVIH 90 LET

    Marca smo bile na obisku in se zadržale v prijetnem druženju pri gospodu Albinu Nagode in gospe Pepci Gradišnik, ki sta praznovala 90 let.

    Obema smo zaželele zdravja in osebnega zadovoljstva.

    Zapisala: Vesna Stare

    Slike Vesna Stare

  • Računalniške delavnice

    Računalniške delavnice

    Komisija za digitalno opismenjevanje je v začetku februarja z objavo na oglasnih tablah in spletni strani Društva pozvala člane Društva k prijavi na brezplačne računalniške delavnice. Prostorska omejenost in navodila izvajalca delavnic podjetja AGORA iz Ljubljane nam narekujeta , da je v eni skupini največ 12 udeležencev. V pričakovanju večjega števila prijav smo bili pripravljeni na organizacijo delavnic v dveh skupinah in sicer vsak dan v dopoldanskem in popoldanskem terminu.

    Tako smo izvedli delavnice z naslovom SODOBNA SPLETNA ORODJA IN NJIHOVA VARNA UPORABA, ki v resnici predstavljajo vsakodnevne izive kot so: internet in elektronska pošta, spletne shrambe, Goglovi dokumenti in preglednice, uporaba javnih  e – storitev, umetna inteligenca, informacijska varnost, pametni telefoni in tablice.

     Vsi prijavljeni so z veliko vnemo sodelovali pri izvedbi delavnic, predvsem pri praktičnem delu, ki ga je mentor delavnic uspešno vodil v maniri učiteljev naše generacije. Doslednost, natančnost, potrpežljivost in spoštovanje vsakega posameznika je botrovalo da smo delavnice zaključili zelo uspešno. Želja vseh udeležencev je bila, da organiziramo delavnice še v drugem kvartalu leta, po možnosti z istim mentorjem. 

    Komisija se bo potrudila in skušala organizirati še ene delavnice do poletja, kot je to načrtovala v letnem načrtu dela. Hkrati upamo da se delavnic udeleži čim več novih kandidatov, ki si želijo pridobiti osnovne digitalne kompentence in izboljšati svojo digitalno pismenost.

    Digitalna pismenost je naša pot v prihodnost 

    Predsednik komisije za digitalno  opismenjevanje

    Juso Islamović     

                                

                                                                                                    

  • Glasbeni objem pomladi: Tamburaši Borovnica in gosti navdušili na Vrhniki

    Glasbeni objem pomladi: Tamburaši Borovnica in gosti navdušili na Vrhniki

    Borovniški tamburaši, ki že od leta 2018 kot sekcija Kulturnega društva Borovnica ustvarjajo in sodelujejo na številnih dogodkih, so tokrat stopili na oder z izjemnim programom in ob sebi zbrali prave glasbene prijatelje. Pod vodstvom Jožeta Zvera so domači tamburaši postregli s prepletom melodij, ki so bile tako pristne, da so se zdele kot zložene iz spominov, ljubezni in rahlega prekmurskega vetra.

    Gost večera je bil tudi Tamburaški orkester Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica, ki že več kot 125 let ohranja tamburaško tradicijo in jo predaja mlajšim generacijam. S svojo uigranostjo so navdušili tudi tokrat.

    Na odru so zablesteli številni pevci: Jan Jerman, Mojca Zver, Klara Plevnik, Matevž Ogrizek, Daniel Rampre in Andreja Čamernik Rampre, ter Simona in Jožko Hozjan. Vsak je prispeval svoj ton, svoj izraz, svojo zgodbo.

    Poseben poudarek so organizatorji namenili tudi svetovnemu dnevu poezije, ki so ga obeležili z izbranimi avtorskimi verzi Jožeta Zvera. Nekatere je interpretiral sam, druge pa je z občutkom predstavila Dragica Krašovec, ki redno sodeluje v lokalnem kulturnem življenju.

    Celoten koncert je povezovala Anita Garafolj, voditeljica z nalezljivo energijo, ki zna preklapljati med čustveno globino in hudomušnimi prebliski – ravno prav za večer, kot je bil ta.

    In dvorana? Polna. Občinstvo pa prijetno razpoloženo – z zanimanjem, nasmehi in pozornim posluhom, kar je zagotovo največja pohvala vsem nastopajočim.

    Dogodek sta podprla JSKD – OI Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja, ki sta s tem podala jasno sporočilo, da je za kakovostno in srčno kulturo je vedno prostor.

    Za vse, ki bi radi doživetje še enkrat obudili ali ste koncert zamudili, je na voljo tudi: posnetek koncerta

    Tamburaši Borovnica so znova pokazali, kako močno lahko glasba združuje – in kako lepo je, ko lokalna kultura zveni z velikim srcem.

  • Sončki ponovno v Polhograjskem hribovju

    Sončki ponovno v Polhograjskem hribovju

    Polhograjci, kot je bolj ljubkovalno ime za nam bližnje Polhograjsko hribovje, nudijo široko izbiro različnih pohodniških poti in ciljev. Tretji torek v marcu smo Sončki krenili na turo, ki smo jo pred 15 leti že prehodili, le v obratni smeri. Začetek našega pohoda je bila vas Topol, ki nas je pozdravila v mrzlem, a s soncem obsijanem jutru.

    Na Topolu smo šli mimo cerkve sv. Katarine, prve na poti

    Iz toplega avtobusa smo se pogumno podali po cesti kar strmo v breg, tako da je bilo sveže jutro kmalu pozabljeno. Tudi vzhodni veter, ki nas je spremljal takoj, ko smo prišli izza zavetja hiš, ni bil preveč moteč, saj smo bili ustrezno opremljeni s kapami in rokavicami, na kar nas je vodnica Sonja v povabilu na pohod še posebej opozorila.

    Bleščeče jutro je bilo mrzlo in vetrovno, a nas to ni motilo

    Ko se je v našem vidnem polju pokazala cerkev sv. Jakoba, ki je bila naša najvišja točka na pohodu, nas je do nje ločila pot preko manjšega slemena. Z njega se nam je na severu odprl pogled na zasnežene Kamniško-Savinjske Alpe ter Menino planino. Še bolj bogatih razgledov pa smo bili deležni pri sami cekvi, ki omogoča 360 stopinj pogledov: videli smo ne le že omenjene KSA, temveč tudi cel greben Karavank.

    Sveže zasnežene gore Kamniško-Savinjske Alpe

    Bolj zahodno se je kazal Blegoš, za njim so se slutile Julijske Alpe, a so jih večinoma zakrivale bližnje vzpetine in grebeni Polhograjskega hribovja, od Osolnika do Grmade in s snežnim poprhom oblečenega Tošča. V daljavi se je med slednjima dalo videti Koreno nad Horjulom in pa našo Ulovko, še bolj zadaj pa Javornik in vrhove v Trnovskem gozdu. In če je oko nadaljevalo po krožnici, je videlo Nanos, Snežnik, še naprej Krim in na vzhodu Posavsko hribovje. Neverjetni razgledi, ki so vabili: »Pridite še k nam!«

    Tretja  cerkev na našem pohodu, Sv. Florjan na Tehovcu

    S Sv. Jakoba smo se po strmi stezi spustili do zaselka Tehovec s cerkvijo sv. Florijana,  nato po asfaltni cesti nadaljevali do Studenčic, od tam pa se skozi gozd spustili v Presko pri Medvodah, kjer smo zaključili našo pot.

    Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

    GPS zapis: Srečko Kenk

  • STROJNI MEHANIK – M/Ž

    STROJNI MEHANIK – M/Ž

    ZAPOSLIMO DELAVCA V PROIZVODNJI, KI JE LAHKO SLEDEČIH PROFILOV: VARILEC, OBLIKOVALEC KOVIN, MEHATRONIK, STROJNI KLJUČAVNIČAR, BRUSILEC, STROJNI MEHANIK, POMOŽNI DELAVEC…. MINIMALNE ZAHTEVE: DOBRO IZOBLIKOVANE ROČNE SPRETNOSTI, ZAŽELENO STROJNIŠKO IN/ALI VARILSKO ZNANJE (NI POGOJ) ZNANJE BRANJA NAČRTOV JE PREDNOST (NI POGOJ) SPOSOBNOST SAMOSTOJNEGA DELA IN HKRATI DELOVANJA V EKIPI, LAHKO ZAČETNIK. ZAŽELJENA ZNANJA: III. ALI IV. STOPNJA SREDNJE TEHNIČNE IZOBRAZBE (NPR. OBLIKOVALEC KOVIN, STROJNI TEHNIK, MEHATRONIK, STRUGAR, STROJNI MEHANIK, ITD.), ZAŽELENO ZNANJE VARJENJA NERJAVNEGA JEKLA
    – NI POGOJ ZAŽELENA SPOSOBNOST RAZUMEVANJA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE/NAČRTOV – NI POGOJ ZAŽELENE DELOVNE IZKUŠNJE NA ENAKIH ALI PODOBNIH DELIH SEBNOSTNE LASTNOSTI: SAMOINICIATIVNOST, MOTIVIRANOST, NATANČNOST IN ODGOVORNOST ŽELJA PO TIMSKEM SODELOVANJU, VZTRAJNOST IN ZANESLJIVOST, PONUJAMO: STIMULATIVNO PLAČILO IN ENOIZMENSKO DELO DELO V USPEŠNEM IN PRIJETNEM DELOVNEM OKOLJU Z MOŽNOSTJO STROKOVNEGA RAZVOJA, DOLGOROČNO STABILNO ZAPOSLITEV

    Trajanje zaposlitve: določen čas, 6 mesecev

    Delovni čas: 40 ur/teden

    Urnik dela: dopoldan

    Preizkusno delo: 2 mes.

    Zahtevana izobrazba: nižja poklicna; Proizvodne tehnologije, drugo

    Alternativna izobrazba: srednja poklicna, Proizvodne tehnologije, drugo

    Delovne izkušnje: ni zahtevano

    Zahtevano znanje jezikov: slovenski jezik: razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo

    Zahtevano vozniško dovoljenje: B

    Kontakt za kandidata:
    TATJANA KOŠIR JANKOVIĆ
    01 200 23 60
    tatjana.kosir.jankovic@iproshex.com
    Drenov Grič 3 A, 1360 VRHNIKA

    Način prijave kandidata: kandidati naj pošljejo vlogo po e-pošti

    Ostalo: DELODAJALEC ŽELI TUDI NAPOTOVANJE KANDIDATOV IZ EVIDENC ZAVODA