Lutkovna sekcija Mah Teater je v sodelovanju z mentoricama Vesno Kučan in Neveno Kralj pripravila ganljivo in poucno lutkovno predstavo “Soncnica in deklica”, ki je razveselila otroke iz Jordanovega kota. Zgodba sledi deklici Emi, ki se razveseli nove žoge in si nadvse želi igrati z drugimi. S svojo iskrivo željo po prijateljstvu nagovori najprej soncnico Sonko, a ta jo zavrne. Ema nato obišce še zajčka, ježka, sovico in pticka, vendar zanjo nihce nima casa. Kljub temu ne obupa – s toplino in skrbjo neguje Sonko, jo zaliva in ji pomaga rasti. Njena prijaznost se kmalu poplaca. Soncnica oživi, živali se znova zberejo, med njimi se vzpostavi povezanost, ki doseže vrhunec v skupnem trenutku – vsi skupaj zapojejo pesem »Ce si srecen«, s katero predstava zakljuci v veselem in navdihujocem duhu. Predstava je izstopala po izvirni zasnovi, toplih lutkah, domiselni scenograji in obcutku za otroško doživljanje sveta. Mladi gledalci so zgodbo spremljali z odprtimi srci, mnogi pa so si pesmico še dolgo potem tiho prepevali. Mentorici Vesna Kučan in Nevena Kralj sta s svojim znanjem in srcnostjo pripomogli k nastanku predstave, ki ni le gledališka uprizoritev, temvec tudi lep zgled vrednot, ki jih želimo prenesti na mlade generacije – prijaznost, potrpežljivost in moc skupnosti. Mah Teater je znova dokazal, da lahko tudi preprosta zgodba z velikim srcem pusti nepozaben vtis.
Pri podjetju Barjans d.o.o. si vsak dan prizadevamo za čistočo – ne le v prostorih, kjer skrbimo za higienske rešitve v podjetjih in ustanovah, temveč tudi širše, v okolju, v katerem živimo in delamo. Zato smo se letos z veseljem odločili, da v okviru našega trajnostnega projekta Zelena smer podpremo prav posebno pobudo: čistilno akcijo Ljubljanice, ki jo že vrsto let izvaja Potapljaški klub Vrhnika.
Za čisto Ljubljanico – že od leta 2020 Potapljaški klub Vrhnika je znan po svoji predanosti reki Ljubljanici. Vsako leto njegovi člani zagrizeno, a z nasmehom pod gladino reke odstranjujejo tisto, kar v naravo ne sodi – smeti, odpadke, kovinske predmete in celo večje kosovne predmete, ki jih včasih potegnejo iz globin rečnega dna.
Njihove čistilne akcije imajo že dolgoletno tradicijo in niso le simbolični dogodki, ampak resna prizadevanja za varovanje našega vodnega okolja. Ljubljanica, ki izvira prav na Vrhniki, je kulturna in naravna dragocenost, zato je še posebej pomembno, da ostaja čista. Potapljači pa vsako leto dokazujejo, da jim ni vseeno.
Zelena smer – naša zaveza prihodnosti Projekt Zelena smer je zaveza podjetja Barjans k bolj trajnostnemu poslovanju. Z majhnimi in večjimi koraki želimo prispevati k zmanjševanju vpliva na okolje: s ponudbo okolju prijaznih izdelkov, optimizacijo embalaže, zmanjševanjem odpadkov in sodelovanjem v zelenih pobudah.
Podpora čistilni akciji Ljubljanice se nam zdi naraven korak – če vsak dan skrbimo za čiste in varne prostore, zakaj ne bi isto skrb pokazali tudi do narave? Ljubljanica je del našega okolja, naše skupnosti, in z veseljem podpiramo tiste, ki z dejanji kažejo, da jim je mar.
Skupaj za čisto prihodnost
Čistilna akcija je več kot zgolj odstranjevanje smeti. Je sporočilo – da lahko vsak od nas prispeva k čistejšemu okolju. In ravno to sporočilo povezuje projekt Zelena smer in dejavnost potapljaškega kluba Vrhnika: skupen trud za boljši jutri.
Zahvaljujemo se vsem članom potapljaškega kluba za njihovo delo in zgled. Ponosni smo, da smo letos lahko del te zgodbe – zgodbe o skrbi, odgovornosti in spoštovanju narave. Skupaj hodimo v pravo smer, Zeleno smer.
Zahvala podjetju Barjans d.o.o.
V imenu PK Vrhnika se lepo zahvaljujemo podjetju Barjans d.o.o. za podporo pri čiščenju reke Ljubljanice. Vaša podpora ne pomeni le materialne pomoči, ampak tudi jasno sporočilo, da skupaj z nami verjamete v pomembnost varovanja narave in okolja v katerem živimo.
Tudi letos za otroke organiziramo tabor v naravi za otroke v Logaških Žibršah med 30.6. In 4.7. 2025
Tabor je namenjen vsem otrokom med 4. In 14. letom.
Otroci s taborom pričenjajo v ponedeljek,poleg spanja na kozolcu se med tednom zabavajo še preko športnih iger, kulinaričnih doživetji, ustvarjalnih delavnic, taborniški vragolij…
Letos otroke čaka tudi eno super presenečenje ????
Za otroke poskrbimo super animatorji, tako da je zanje maksimalno zabavno in tudi varno.
Balinanje je bilo v našem društvu nekaj let nazaj paradni šport. A generacije so se zamenjale in naenkrat je bilo zelo malo zanimanja za tovrstno dejavnost. Stojan Efremov pa je želel to športno panogo spet postaviti na »noge«. Kar dve leti si je prizadeval in vabil članice in člane k igranju na igrišču. Vztrajnost se mu je obrestovala, saj je letos uspel sestaviti ekipo tudi za tekmovanja v okviru Notranjske. Veliko mu je pomagala tudi Dragica Lončar. Iskrene čestitke vsem, ki ste tekmovali in se družili. (E.Brelih)
Dušica Dormiš pa je zapisala naslednje: ŠD Baron nam je poslalo vabilo na tradicionalni »Šesti pokal Baron 2025« v balinanju. Vabilu smo se odzvali, sestavili ekipo in se prijavili na tekmovanje, ki se je odvijalo 12. junija na balinišču Balinček v Logatcu. Ob prihodu smo bili deležni dobrodošlice s pecivom in kavico ter pozdravnim nagovorom predsednika. Program se je odvijal po urniku in brez zapletov. Kljub vročini smo končali okoli 13. ure. Po kosilu je sledila še razglasitev rezultatov in podelitev medalj ter pokalov. Mi smo osvojili tretje mesto in prejeli bronaste medalje in pokal. Z doseženim smo bili zelo zadovoljni.
Mesec junij velja za most med pomladjo in poletjem. Izvirnoslovenskoimeza ta mesec je rožnik. Barjani smo se lahko na lastne oči prepričali, da je ime pravo. Vodnik Jože Školc nas je popeljal skozi pokljuške gozdove do visokogorskih travnikov in pašnikov, kjer smo občudovali bogastvo planinskega cvetja, ki je v začetku poletja najbujnejše.
Začetek naše poti je bil na planini Zajavorniki. Skozi iglast pokljuški gozd smo se pričeli počasi vzpenjati vse do Blejske koče. Prvotna koča je bila odprta 6. junija 1951 v sedanjem pastirskem stanu. Planinsko društvo Bled je leta 1975 od blejskih kmetov odkupilo sosednji stan, sedanjo Blejsko kočo.
Blejska koča se nahaja na grebenu nad planoto Pokljuka, na razgledni planini Lipanci, 1633 metrov visoko na jugovzhodnem pobočju Lipanskega vrha. Na robu planine Lipance, tik pred Blejsko koče, se odpre razgled na obširne pokljuške gozdove. Levo, proti vzhodu, bomo opazili številne vrhove Kamniških Alp. Proti jugu, za zeleno preprogo pokljuške planote in Jelovice pa se dvigajo vrhovi Spodnjih Bohinjskih gora.
Koča je izhodišče, oziroma vmesna postojanka, zaDebelo peč, enega naših najbolj priljubljenih dvatisočakov in sosednjo goroMrežce, kamor smo se vzpeli tudi najbolj zagnani Barjani. Mrežce so razgledni vrh v bližini Lipanskega vrha, od koder je lep pogled na Triglav, Rjavino in pokljuške vrhove.
V dolino smo se spustili mimo partizanskega spomenika na Rupah, kjer nas je čakal naš avtobus.
Vrhniška posadka Mitja Velkavrh – Nina Velkavrh Gorenc je po lanskoletni nesreči ponovno na dirkah, kjer dokazuje, da je ostalo še veliko ognja in poguma.
Komaj 17-letni Vrhničan Mitja Velkavrh s sovoznico Nino Velkavrh Gorenc nastopa v državnem prvenstvu v Diviziji 1. Po dveh dirkah lahko rečemo, da jima gre več kot odlično! Nastope z dirkalnikom Renault Clio Rally 5 jima omogoča društvo Autosport Jazon in Rallyshow.si, kjer vlagajo v mlade dirkače. Na prvi dirki v Vipavski dolini, kjer je nastopalo 18 posadk, je mladi Vrhničan po težavah z zavorami osvojil dobro, a malce nehvaležno 4. mesto. Do naslednje dirke, ki je potekala že čez 14 dni v Velenju, so predani mehaniki odkrili napako in jo tudi uspešno sanirali. Mitja in Nina sta tako v Velenju v zahtevnih spremenljivih vremenskih razmerah in z obilico peska ter blata na cestišču, dvignila v zrak pokal za drugo mesto. Po dirki je presrečni in nasmejani Mitja povedal: »Z dirko sem zelo zadovoljen. Bile so težke razmere, kar nam je vsem voznikom povzročalo kar precej vprašanj s kakšnimi gumami naj se podamo na hitrostne preizkušnje. Na srečo se nam je v ekipi izšlo, saj smo v večini primerov izbrali prave gume in smo se tako lahko potegovali za najvišja mesta v Diviziji 1.« Mitja že tri leta pridno nabira dirkaške kilometre na edinem makadamskem poligonu v Sloveniji »rallyshow.si«. Ves njegov trud in naporni treningi se kažejo v zelo dobrih rezultatih, saj je izredno konkurenčen tudi proti bistveno starejšim tekmecem.
Mitja se ob tej priložnosti, poleg že omenjenega društva Autosport Jazon in Rallyshow.si, zahvaljuje še, VR Elektroniki, Termotomu in sodelavcem, Pirelli motosportu Slovenija, Maji in Andreju Velkavrhu, Salkonu, podjetju Jaka montaže, Avtoservisu Jože Jakoš, Kriliju, AvtoTrade, Avtoservisu Mele, Dekor Senčila, Klobas. Kot pravi, se z njihovo pomočjo lahko meri z mnogo starejšimi konkurenti in razvija v odličnega rally voznika.
Zbiralne akcije starega papirja so se udeležile: OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, OŠ Log – Dragomer, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in Vrtec Vrhnika.
Vsaka izmed teh ustanov je organizirala svojo zbiralno akcijo v sodelovanju s starši, učenci, vzgojitelji in podporniki projekta: – Občina Vrhnika, – Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, – Zdravstveni dom Vrhnika, – Cankarjeva knjižnica Vrhnika, – Dom upokojencev Vrhnika, – Glasbena šola Vrhnika.
Zbrani papir je šel v odkup podjetjem za predelavo in Javnemu komunalnemu podjetju Vrhnika (JKPV), šole pa so s tem zbrale sredstva, ki jih namenijo za delovanje šolskih skladov. Ta sredstva so dragocen vir za dodatne aktivnosti, izobraževanja, pomoč učencem iz socialno šibkejših okolij in zagotavljanje večje enakosti pri udeležbi otrok na izletih, taborih, šolah v naravi ter drugih dejavnostih.
Dodatna denarna spodbuda
Zbiralne akcije so od nekdaj imele dvojni namen: ekološki in dobrodelni. Otroci se učijo, da papir ni zgolj nekaj, kar zavržemo, temveč material, ki ga lahko ponovno uporabimo – in s tem ohranjamo naravne vire, zmanjšujemo obremenitev okolja ter hkrati pomagamo sebi in drugim.
Podjetja, kot je Barjans d.o.o., si prizadevajo, da papir ostane v uporabi – v novi obliki, s čim manjšo okoljsko obremenitvijo.
Zato so se letos odločili narediti korak dlje. Šolam in vrtcu, ki so sodelovali v zbiralni akciji, so poleg klasičnega odkupa papirja preko pogodbenih zbiralcev (kot je podjetje Dinos, Salomon in JKPV), dodali še 10 evrov na tono zbranega papirja. S tem so povečali vrednost truda otrok, staršev in učiteljev ter simbolično in finančno potrdili, da verjamejo v skupne okoljske pobude in pomen solidarnosti.
Zelena smer – krožno gospodarstvo kot način razmišljanja
Podjetje Barjans je svojo podporo utemeljilo v okviru trajnostnega projekta Zelena smer, katerega ključni namen je ozaveščanje in spodbujanje uporabe papirnatih izdelkov iz krožnega gospodarstva. Papir, ki se zbira, se prek predelovalcev papirja, kot je Bunzl & Biach GmbH, preoblikuje v novo surovino. Iz te reciklirane surovine nato podjetje Essity izdeluje kakovostne higienske izdelke – papirnate brisače in toaletni papir blagovne znamke Tork.
Tako zbrani stari papir ne konča na smetišču, temveč se vrne v življenje – v obliki uporabnih, trajnostnih in certificiranih izdelkov, ki jih najdemo v šolah, pisarnah, zdravstvenih ustanovah in domovih.
Projekt Zelena smer je zasnovan kot dolgoročna pobuda, ki vključuje izobraževalne vsebine, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in vlaganje v razvoj trajnostnih praks. Sodelovanje z osnovnimi šolami in vrtci je naraven korak – otroci namreč predstavljajo generacijo, ki bo najbolj občutila posledice današnjih odločitev in ima največ potenciala za spremembo.
Za otroke in naravo
Uspešno izvedene zbiralne akcije v aprilu in maju 2025 so odličen primer sinergije med šolami, podjetji, občino in starši. Pokazale so, da lahko lokalne skupnosti dosežejo velike premike s sodelovanjem, da lahko okoljska odgovornost hodi z roko v roki s socialno občutljivostjo, in da so podjetja, kot je Barjans, pripravljena vložiti svoj delež v skupno dobro.
Kot so zapisali pri Barjansu:
»Ponosni smo, da smo lahko sodelovali v zbiralnih akcijah in s tem podprli lokalne šole. Vemo, kako pomembno je, da imajo šole možnost financirati dodatne aktivnosti za vse otroke – ne glede na njihove finančne zmožnosti doma. Hkrati pa nas veseli, da lahko s to pobudo prispevamo k ohranjanju okolja in širimo pomen krožnega gospodarstva.«
Zbiranje papirja se zdi na prvi pogled preprosto opravilo. A ko pogledamo pod površje, vidimo – gre za gradnjo odnosa do narave, do skupnosti in do prihodnosti.
Mešani pevski zbor Mavrica z Vrhnike, ki redno sodeluje na festivalih v tujini, je bil letos povabljen na mednarodni festival FAKS v Istri. Izjemno dobro zasnovan in organiziran festival je k sodelovanju privabil 30 evropskih zborov in ponudil izvrstne pevske nastope. Mavrica je na treh festivalskih večerih pod vodstvom zborovodkinje Darinke Fabiani izvedla osem slovenskih in tujih skladb iz svojega obsežnega repertoarja, nekatere tudi ob spremljavi violine ter kitare. Mnoge med njimi je za zbor priredil Marko Fabiani.
Letos že 10. mednarodni festival FAKS (festival amaterskega kulturnega ustvarjanja) je gostil kar 30 evropskih zborov, zato je potekal v dveh delih: med 8. in 11. in nato še med 15. in 18. majem. Zbor Mavrica je bil povabljen k sodelovanju v prvem sklopu nastopov, skupaj z zbori iz Velike Britanije, Italije, Madžarske, Ukrajine, Hrvaške in še enim zborom iz Slovenije. Koncerti so se odvijali na treh slikovitih prizoriščih v Vrsarju, Pazinu in Rovinju, ki so ponujala odlično glasbeno izkušnjo tako nastopajočim kot publiki.
Festival se je začel s predstavitvijo zborov na paradi zborov v Vrsarju, udeleženci so se v naslednjih dneh srečevali tako na nastopih kot tudi na delavnicah, posvetih in družabnih dogodkih. Pevci in pevke so svoje vokalne spretnosti urili na skupni vokalni delavnici pod vodstvom predsednice festivala Ines Kovačić Drndić, ki je bila ob energetski podpori razgleda na jadransko morje toliko bolj učinkovita. Čez 150 pevcev, ki so se zbrali na terasi hotela Belvedere Resort v Vrsarju, je v skupnem petju razvijalo nepričakovane pevske bravure in posebno glasovno moč, ki jo lahko tvori le združenje tako velikega števila vokalov. Strokovni sestanki, posveti in okrogle mize so potekale tudi med zborovodji in predsedniki zborov, ki so si izmenjevali strokovna znanja, izkušnje in dobre prakse na mednarodni ravni. V imenu Mavrice sta na srečanjih sodelovali zborovodkinja Darinka Fabiani in predsednica Slavi Štirn.
Zbor Mavrica je na nastopu ob odprtju festivala v Crkvi Sv. Marije od mora v Vrsarju predstavil prvi skladbi: Hallelujah Leonarda Cohena v priredbi R. Emersona in istrsko Kantaj Nineta, ki jo je uglasbil Aldo Kumar. Naslednji večer je sledil koncert prijateljstva vseh sodelujočih zborov v Spomen domu v Pazinu. Zbor Mavrica je zapel slovensko ljudsko Prišel ljubi je pod okno v priredbi Karla Boštjančiča in Valeto Mojmirja Sepeta, ki jo je priredil Marko Fabiani. Med številnimi kakovostnimi zbori sta ta večer izstopala predvsem mešaniin fantovski pevski zborCantemus iz Nyíergyháze na Madžarskem, ki ju vodi isti zborovodja Soma Szabó, predstavila pa sta se s sodobno in duhovito zasnovanima muzikaloma Western Medley in Barbie Medely. Ob tem velja omeniti, da je skoraj natančno pred 30. leti, aprila 1995, na Vrhniki pri takratnem Darinkinem Ženskem pevskem zboru Concinite gostoval Mladinski pevski zbor Cantemus iz iste šole Zoltana Kodalya, ki ga je takrat vodil ustanovitelj in oče Soma Szábe, Dénes Szábo.
Zadnji večer so na revijalnem koncertu na dveh lokacijah – v Rovinju in Pazinu – zbori nastopili z nekoliko obširnejšimi repertoarji. Zbor Mavrica je kot zadnji v programu uvodoma zapel legendarno Avsenikovo Slovenija odkod lepote tvoje in k petju pritegnil tudi publiko. Sledili sta skladbi Dan najlepših sanj Aleksandra Kogoja, s katero je Regina leta 1996 Slovenijo zastopala na Evroviziji, in Otroci Pireja iz filma Nikoli v nedeljo grškega skladatelja Manosa Tadjidakisa, ki je zanjo leta 1961 prejel oskarja v kategoriji filmska glasba. Zaključili so sporočilno s pesmijo Srečno in nasvidenje, ki sta jo uglasbila brata Slavko in Vilko Avsenik. Vse štiri skladbe sta naviolini in kitari spremljala Marko Fabiani in Vedran Bekrić, za zbor Mavrica pa jih je priredil Marko Fabiani.
Festival FAKS je v udeležencih zapustil trajen pečat. Poleg brezhibne organizacije pod vodstvom glavne organizatorke Katie Vidaković, je zborom omogočil nepozabna doživetja in spodbudil tudi njihovo rast. Prepevanje v družbi dobrih zborov je pozitiven izziv, ki krepi težnjo po še višji kakovosti zborovskega ustvarjanja, izmenjave izkušenj in nova prijateljstva pa bogatijo vsakega posameznika, ki je del tovrstnega glasbenega udejstvovanja. In četudi pevci in pevke ne govorijo istega jezika, so ob skupnem prepevanju srčno povezani z jezikom, ki ne rabi besed.
Ob tej priložnosti se zbor Mavrica iskreno zahvaljuje Občini Vrhnika za finančno pomoč.
MePZ Mavrica na FAKS Festivalu – Vrsar. Fotografija: Tomo Gorše
MePZ Mavrica na FAKS Festivalu – Vrsar. Fotografija: Tomo Gorše
MePZ Mavrica na FAKS Festivalu – Rovinj. Fotografija: Tomo Gorše
MePZ Mavrica na FAKS Festivalu – Rovinj. Fotografija: Tomo Gorše
MePZ Mavrica na FAKS Festivalu – Pazin. Fotografija: Tomo Gorše
MePZ Mavrica na FAKS Festivalu – Vrsar. Fotografija: Tomo Gorše
Vrhnika, 14. junij – Na Vrhniki sta dve najdaljši noči v letu: silvestrska in Noč na Vrhniki. Slednja že vrsto let privablja tisoče obiskovalcev, ki se v Športnem parku Vrhnika zberejo pod velikim odrom in prisluhnejo vrhunskim glasbenim izvajalcem. Letos so nastopili izključno slovenski izvajalci: Bepop, Flirrt, Pero Lovšin, Fehtarji in Mambo Kings. V prvem delu večera so dogajanje popestrili plesalci in plesalke Plesne šole 5ka, v drugem delu pa je zbrano večtisočglavo množico z odra pozdravil tudi župan Daniel Cukjati. Noč na Vrhniki je osrednji dogodek Argonavtskega festivala, ki je letos potekal že 32. zapored. Organizator dogodka je prireditvena agencija Interplan v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika ter ob podpori Občine Vrhnika in številnih donatorjev.
V svežem zgodnje poletnem jutru smo se Zimzeleni odpeljali na Jezersko. Tokrat je bila naš cilj ledeniška dolina, Makekova kočna, ki je podobna Ravenski kočni, kjer smo bili že dvakrat. Ravno dolinsko dno, strma, od ledenikov obrušena pobočja pod najvišjimi vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp, pod vrhovi dveh Kočen in Grintovca. Veličastno gorsko okolje! In v zatrepu doline rdečkasto ostenje, preko katerega je do leta 2008 padal s 130 metri naš najvišji naš slap Čedca. Po skalnem podoru slapu ni več, čez skalovje pa polzi več pramenov vode, oblikuje se celo nov krajši slap.
Pohod smo pričeli na Zgornjem Jezerskem, po cesti mimo kmetije Makek, ki je dolini dala ime in se zložno vzpenjali skozi gozd. Makadamsko cesto smo kmalu zapustili, prečili zaprodeno suho strugo in nadaljevali vzpon po poti, ki omogoča vzdrževanje hudourniške struge potoka, ki zbira vodo cele doline. Višje smo bili, več je bilo rastlin gorskega okolja. Še med redkim drevjem je odcvetal lepi čeveljc, naša največja kukavičevka. Okolica je bila vedno bolj gruščnata, z majhnimi smrekami, staro melišče so prekrivale blazine velese, ki je že odcvetela, s prijetnim vonjem pa so nas razveseljevali Sternbergovi klinčki. Na koncu poti, kjer je v kamniti strugi že šumela bistra voda, smo pomalicali, nato pa smo se po isti poti pričeli vračati ob pogledu na Virnikov Grintavec in greben Košute za njim. Sonce je že krepko grelo in veseli smo bili gozdnega hladu v spodnjem delu doline. Pohod smo zaključili tam, kjer smo ga pričeli, na Zgornjem Jezerskem.
