Avtor: MojaObčina.si Vrhnika

  • Zimzeleni po Beblerjevi poti v okolici Ankarana

    Zimzeleni po Beblerjevi poti v okolici Ankarana

    Ob izhodu iz avtobusa v Ankaranu smo si rekli dober dan obala. Le zakaj?! Na poti nas je že strašil rahel dež, tu pa je bila sicer visoka oblačnost, a brez burje in prijetno pomladansko.
    Takoj nas je vodnik Frenk popeljal do informativne table in predstavil pot, ki se imenuje po dr. Alešu Beblerju, španskemu borcu, partizanu, politiku, diplomatu in predvsem varuhu narave in zdravega okolja.
    Pot je namenjena pohodnikom, rekreativcem, skupinam in posameznikom. Je zelo razgibana, malo gor, malo dol, z mnogimi zanimivostmi, po gozdnih poteh, med oljčniki, obsežnimi vinogradi, parki, po zaselkih z ostalinami starega in mnogo novega in z razgledi po Tržaškem in Koprskem zalivu. Prav tu, v Ankaranu pa se končuje ali začenja tudi Slovenska planinska pot.
    To je bila informacija za motivacijo, da smo lažje krenili malo navzgor proti vrhu Miljskega hriba. Na vsakem koraku smo opazili, da je tu že skozi široko odprta »vrata« vstopila pomlad. Kjer koli diši po rožmarinu, kukajo izza zelenja sivo modre drobne cvetke. Ne da se oceniti, ali je več tankih mesnatihiglic ali cvetnih očk.
    Kjer so v zavetju pred burjo zasajeni grmiči ali drevesca dišečih mimoz, ki so v resnici srebrne akacije, je kot bi posijalo sonce – zlatorumene kroglice, ki se razpihnejo v rumeno puhasto socvetje, že na daleč opominjajo človeka, da se ustavi in se nagleda tega čudesa od januarja do marca. Srebrna akacija je sicer tropska rastlina, a na Primorskem tudi uspeva.
    Prav tako se je rožnato beli mandljevec že oblekel v cvetno odevalo in vabi čebele na bogato bero. Žahtne vrtnice pa se ponosno razkazujejo v različnih barvnih odtenkih povsod v zavetrju in po vrtovih.
    Tako sploh nismo utegnili pomisliti na strmino in že smo bili na vrhu, kjer kraljuje naselje Hrvatini, ki je nastalo iz več zaselkov, saj so se ljudje zaradi bližine pristanišča in delovnih mest priseljevali in senstopili s staroselci. Le novogradnje izstopajo, starejše gradnje pa počasi izginjajo, grajene iz rumenkastega peščenjaka, a zdaj so obnovljene. Natančno oko bi kje še našlo kako klopco, mizo, korito za vodo ali suhi zidec, grajen iz tega materiala.
    A pogledi nas kmalu odnesejo na ladje čezoceanke, ki so zasidrane v Koprskem zalivu, pa tja, kjer se nastavlja Trst z okolico v Tržaškem zalivu.
    Narava pa zna poskrbeti tudi za kontraste, kajti na neki vinski trti čaka nekaj grozdov na »velikonočno trgatev«. Je to igra narave ali človekova pozabljivost, bogvedi? Kmalu smo zapustili to pomladansko razkošje in se napotili navzdol do spomenika, izpustili pa smo Pokopališče školjk v Ankaranu, kjer je na obali ogromno školjčnih in polžkovih lupin. Strokovnjaki so jih menda našteli preko 200 različnih vrst, drugače pa jih je na deset tisoče. Za naslednji obisk.
    Kako malo je treba, da je človek zadovoljen in mi smo bili. Nadihali smo se morskega zraka, uživali ob prvih pomladanskih znanilcih in bili v prijetni družbi, pa se za naša leta še prijetno sprehodili in nahodili.

    Zapisala: Elica Brelih
    Slike: Janez, Mira, Mojca

  • Spominska razstava »Kaj se skriva v kocki« mojstra oblikovanja male plastike Janeza Groma

    Spominska razstava »Kaj se skriva v kocki« mojstra oblikovanja male plastike Janeza Groma

    V počastitev kulturnega praznika in ob petnajsti obletnici smrti mojstra oblikovanja male plastike, Janeza Groma, je bilo v prostorih DU Vrhnika, 6. februarja 2025, odprtje razstave »KAJ SE SKRIVA V KOCKI«.  

    V kulturnem programu sta sodelovala Breda Janjić z umetniško besedo in Tone Stanovnik s harmoniko.  Anka Grom, žena pokojnega,  je slikovitimi besedami predstavila življenje in delo mojstra, Janeza Groma.

    Odprtje razstave v prostorih Društva upokojencev  je s sodelavci  organizirala in tudi povezovala program Marta Rijavec. 

    Predstavila je tudi ugotovitve prof. Janeza Suhadolca, Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo, »da je mogoče kocke ocenjevati  po umetniški in tehnični plati. Kot umetniške izdelke jih je  mogoče uvrstiti med malo plastiko, kot predmete natančne izdelave jih pa lahko uvrščamo med dosežke slovenske tehnične kulture.« (Zloženka, DU Vrhnika, 6. februar 2025).

    Profesor Janez Suhadolc ocenjuje tudi, da bi bilo prav, če bi njegova ustvarjalna zapuščina dobila svoje trajno mesto in možnost ogleda občinstva v Tehničnem muzeju  Slovenije.

    Zloženko s predstavitvijo dela je oblikoval Marjan Rijavec.  Avtor fotografij, ki so na ogled  na razstavi, je Jože Pristavec.

    Razstava bo na ogled  v času uradnih ur, to je ob sredah in petkih,  na  DU Vrhnika do 31. 3. 2025.

    Zapisala: Metka Krašovec

    Slike: Željko J.




  • Občinski svet se je sestal na 14. redni seji

    Občinski svet se je sestal na 14. redni seji

    Med drugim so potrdili dopolnjen osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike. Ta nekaterim objektom na tem območju med drugim omogoča gradnjo dvigal in požarnih stopnic, izboljšuje izkoristek mansard ter širi dopustne gospodarske dejavnosti. 

    Strinjali so se tudi s spremembo odloka o podrobnem prostorskem načrtu za počitniško naselje Prezid 2 – del. Nekaj več razprave je bilo okoli odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, za katerega je svetnica Irena Oblak menila, da je nezakonit. Kljub temu je občinski svet predlog odloka potrdil s 17 glasovi za in enim proti. 

    Občinski svet je med drugim:
    – imenoval Anžeta Grampovčana za predstavnika lokalne skupnosti v Domu upokojencev Vrhnika, 
    – Cvetko Koderman kot predstavnico uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti v Svetu Cankarjeve knjižnice Vrhnika, 
    – podal pozitivno mnenje za kandidatko Polonco Šurca Gerdina za ravnateljico OŠ Ivana Cankarja. 

    Pobude in vprašanja so bile zadnja točka dnevnega reda.  Doman Blagojević je prosil za pojasnilo, zakaj so nekateri občani prejeli tako visoke komunalne položnice. Zdravko Železnik je predlagal, da se ob podlipskih sprehajalnih poteh postavijo table, ki bi dovoljevale dostop z avtomobili samo lastnikom parcel. Jernej Fefer je zaprosil za statistiko izposoje koles v sistemu Biciklanc. Edin Behrić je predlagal, da se preuči možnost postavitve table, ki bi v nočnem času prepovedala promet za tovorna vozila skozi Blatno Brezovico. Anže Grampovčan je občino pozval k preučitvi možnosti gradnje varovanih stanovanj. Irena Oblak pa je med drugim predlagala, da se v knjižnici postavi relief nekdanjega direktorja IUV, Antona Debevca. 

    Gašper Tominc

     

     

  • Odprli prenovljen zbirni center za ravnanje z odpadki

    Odprli prenovljen zbirni center za ravnanje z odpadki

    Zbirni center je deloval že prej, vendar ni več izpolnjeval pričakovanj inšpekcijskih služb, zato so se že pred leti lotili njegove prenove. Prvi koraki pred leti v smeri prenove so bili ambiciozni, z načrtovanim vložkom okoli 1,5 milijona evrov, nato pa se je nova uprava komunale odločila za racionalnejši pristop. »Vesel sem, da nam je v približno pol leta uspelo to, kar ni uspelo v skoraj desetih letih. In sicer smo z nekaj manj kot 300 tisoč evri preuredili zbirni center na način, da ustreza veljavni zakonodaji in je hkrati prijazen do uporabnikov,« je na odprtju povedal direktor komunale dr. Boštjan Aver.

    V sklopu prenove so med drugim kupili nove zabojnike za zbiranje odpadkov, postavili nov šotor za zbiranje pretežno starega papirja, uredili požarno varnost, vzpostavili novo elektrifikacijo, narisali talne označbe in prestavili rampo s tehtnico bližje vhodu na komunalno dvorišče. Zabojnike so razporedili tako, da je zdaj omogočen krožni promet, kar izboljša pretočnost zbirnega centra.

    Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., izvaja javno službo ravnanja z odpadki v občinah Vrhnika, Log – Dragomer in Borovnica, kjer skrbi za skoraj 27.000 prebivalcev. Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati je ob tem poudaril: »Skrbi za okolje ne smemo nalagati samo komunalnemu podjetju, ampak tudi sebi. Pomembno je ločevati odpadke ter jih primerno odlagati in razvrščati. Današnji zbirni center je bil realiziran v precej manjšem finančnem obsegu, kot je bilo prvotno načrtovano, kar pomeni prihranek tako za občine kot občane.« Nov zbirni center je pohvalil tudi župan Borovnice Peter Črnilogar, ki je dejal: »Tako zagotavljamo boljšo storitev našim občanom. Hvala upravi Komunalnega podjetja Vrhnika, da je sledila hitrim in učinkovitim rešitvam.«

    Kako izgleda novi center se lahko prepričate na lastne oči, in sicer zbirni center do 31. marca obratuje po zimskem delovnem času:

    Ponedeljek: 8:00–14:00

    Torek, sreda, četrtek: 8:00–17:00

    Petek: 8:00–14:00

    Sobota: 8:00–12:00

     

    Gašper Tominc, foto: GT in arhiv JP KPV

  • Februarski pohod Sončkov na Vrheh nad zgornjo Vipavsko dolino

    Februarski pohod Sončkov na Vrheh nad zgornjo Vipavsko dolino

    Sončki smo za pohode v letu 2025 vpeljali novost.  Z vodnico Sonjo smo v načrt dodali nekaj pohodov na podlagi naših predlogov. Predlagane poti naj bi poznali, jih že prehodili in ocenili, da bi lahko bile zanimive za vse Sončke.

    Tokratni pohod je bil predlog Kenk Srečka.

    Pod bližnim vrhom Ter smo sprva hodili skozi značilen kraški gozd

    Potekal je od vasice Griže  (412 m nmv) po planotastem svetu nad zgornjo Vipavko dolino, ki ga dolina reke Raše ločuje od Krasa, do naselja Tabor s stražnim stolpom in ostanki nekdanjega srednjeveškega gradu. Od tam smo se v lepem sončnem, a prepišnem vremenu vrnili v Griže in zaokrožili našo pot.

    Do izhodišča smo se pripeljali po cesti, ki nas je najprej popeljala precej globoko v dolino reke Raše, ki je nastala kot posledica tektonskega preloma. Takoimenovani Raški prelom poteka vse od hrvaške meje in se konča pri Novi Gorici. Nad dolino se nahajajo Griže, kjer smo začeli svojo pot.

    Ta domačija vztaja

    Dokaj značilne kraške hiše z vodnjakom, ograjenim dvoriščem za zaščito pred močno burjo, so nas pozdravile  večinoma že s prenovljeno podobo. Ime je kraj dobil po “grižah”, kupih kamenja, nabranega s pašnikov in travnikov, da so tamkajšnji ljudje pridobili obdelovalno zemljo.

    Naša pot se je vila večinoma po kolovozih in čez pašnike.

    Čez obsežne travnike in pašnike

    Posebej veliko razgledov sicer nismo imeli, saj je pot večji del speljana skozi kraško gmajno.  Smo pa v daljavi lahko občudovali Nanos in celotno njegovo pobočje, ki se počasi spušča proti Vipavi.

    Po dobri polovici poti se je svet odprl in pokazal se je zvonik cerkve na Taboru na Vrheh (602 m nmv), odprl pa se je tudi pogled v Vipavsko dolino.  V teh koncih so nekdaj nabirali brinove jagode in kuhali brinovec. Mi pa smo si v zavetju ostalin gradu privoščili malico in daljši počitek. Tudi na skupinsko fotografijo nismo pozabili.

    Še slika za spomin na obisk Tabora na Vrheh

    Kamnit kolovoz, ki nas je popeljal v smeri Griž, je  zahteval precej naše pozornosti, vendar smo s potrpežljivostjo in previdnim korakom zmogli tudi to. Pri avtobusu smo se menili, kam na  kavo za konec pohoda, vendar smo ostali brez želene kavice, saj nam je umetna inteligenca povedala, da v bližnji in malce daljni okolici ni odprte gostilne.

    Tekst: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek

  • Pravljična urica z gasilko Niko

    Pravljična urica z gasilko Niko

    Petega februarja je Gasilska zveza Vrhnika tudi uradno pričela z izvedbo različnih aktivnosti v okviru praznovanja svojega visokega jubileja, 70 let delovanja.  V sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika, je bila izvedena prva pravljična urica z gasilko.

    V Grabeljškovi dvorani se je zbralo okoli petdeset otrok, ki so prisluhnili pravljici o slonici, ki je iskala najboljšo službo zase. Svoje poslanstvo je našla pri gasilcih, ki so tako kot ona pogumni, iznajdljivi in pripravljeni priskočiti na pomoč ljudem in živalim v stiski.  Po prebrani pravljici je sledilo še zabavno ustvarjanje in druženje z gasilci.

    Če vas zanima katero pravljico ima gasilska Nika pripravljeno za naše naslednje druženje, se nam pridružite ponovno 26. marca, prav tako v Cankarjevi knjižnici.

    Gasilska zveza Vrhnika

  • Vabljeni na slikarsko razstavo

    Vabljeni na slikarsko razstavo

    Vabljeni 18. februarja ob 18. uri na odprtje slikarske razstave Nuše Smolič.

  • Knjige, knjige in še enkrat knjige

    Knjige, knjige in še enkrat knjige

    V Župnijskem vrtcu Vrhnika je v zadnjem tednu meseca januarja, potekal prav poseben dogodek — svetopisemski maraton, ki je otrokom približal svet svetopisemskih zgodb na prijazen in dostopen način, ter je bil prilagojen najmlajšim poslušalcem.

    Poleg pripovedovanja so otroci sodelovali v ustvarjalnih delavnicah, kjer so risali prizore iz zgodb ter oblikovali preproste lutke, ki so predstavljale svetopisemske junake. Njihova ustvarjalnost je prišla do izraza skozi barvite upodobitve in domiselne ideje.

    Svetopisemski maraton je bil poln veselja in zanimanja. Otroci so z radovednostjo spraševali o junakih iz zgodb in iskali povezave z lastnimi življenjskimi izkušnjami.

    V Tednu kulture smo v vrtcu izvedli pestro in ustvarjalno dogajanje, namenjeno spoznavanju kulturno-literarnih umetnikov ter razvijanju pozitivnega odnosa do literature, umetnosti in kulturne dediščine. Otroci so skozi različne dejavnosti na igriv način spoznavali pomembne slovenske literarne umetnike ter se preizkusili v različnih ustvarjalnih izrazih.

    Tovrstne dejavnosti pomembno prispevajo k celostnemu razvoju otrok.

    Z obiskom filmskega in gledališkega igralca Pavleta Ravnohriba je potekalo navdihujoče srečanje z najmlajšimi. Dogodek je bil organiziran z namenom spodbujanja bralne kulture med otroki ter jim približati svet domišljije in literature. Med obiskom je Pavle Ravnohrib otrokom prebral nekaj priljubljenih zgodb. Njegov živahen pripovedovalski slog je otroke povsem pritegnil, saj so z navdušenjem sledili zgodbi ob domiselnih prigodah knjižnih junakov.

    Branje pravljic je čudovit način za spodbujanje otroške domišljije in ustvarjalnosti. Vedno je poseben trenutek, ko lahko zgodbo delimo neposredno z mladimi poslušalci.  

    Zadnji dan Tedna kulture, smo pripravili zaključno prireditev, katero smo otvorili s slovensko himno ter nastopili s folklorno skupino.

    Otroci so predstavili svoje likovne izdelke na razstavi za starše.

    Skupina Kapljice

  • Odzovite se na Svit – lahko vam reši življenje!

    Odzovite se na Svit – lahko vam reši življenje!

    Slovenija je ena redkih držav, ki ponuja celovit in brezplačen presejalni program za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke – Program Svit. Ta preprost test, ki ga lahko opravite doma, lahko odkrije predrakave spremembe in raka debelega črevesa ter danke v zgodnji fazi – ko je zdravljenje še zelo uspešno. Kljub temu se še vedno vsi povabljeni ne odzovejo. Odziv ljudi v občinah ustanoviteljicah Zdravstvenega doma Vrhnika je boljši od povprečja v Sloveniji; in sicer se je vabilu odzvalo 67,26 % vabljenih iz občine Vrhnika, 66,78 % iz občine Log-Dragomer in 63,17 % vabljenih iz občine Borovnica. To je dober rezultat, a še vedno skoraj tretjina povabljenih ni izkoristila te izjemne priložnosti za svoje zdravje.

    Rak debelega črevesa in danke se pogosto razvija tiho, brez očitnih simptomov. Mnogi ljudje, ki so v Programu Svit prejeli pozitiven rezultat, niso imeli nobenih težav – a prav zaradi zgodnjega odkritja so se lahko pravočasno zdravili. Nihče si ne želi takšne diagnoze, a če se bolezen odkrije zgodaj, so možnosti za ozdravitev odlične.

    V letu 2024 so v okviru programa Svit pri 1.676 osebah v Sloveniji odkrili napredovale spremembe, ki bi se lahko razvile v raka. Pri 215 osebah so že odkrili raka, ki morda drugače ne bi bil odkrit pravočasno.

    Kako poteka testiranje?

    Če ste stari med 50 in 74 let, prejmete vabilo po pošti. Ko podpišete soglasje, prejmete komplet za odvzem dveh vzorcev blata, ki ga brezplačno pošljete v analizo. Če so rezultati pozitivni, vas napotijo na dodatne preiskave, kot je kolonoskopija.

    Ne odlašajte – vaše zdravje je najdragocenejše!

    Vsak, ki prejme vabilo v Program Svit, ima priložnost, da pravočasno odkrije bolezen in prepreči najhujše. Ne dovolite, da bi bilo prepozno. Test je enostaven, neboleč in brezplačen – a njegovi rezultati lahko pomenijo razliko med zdravim življenjem in dolgotrajnim zdravljenjem.

    Z majhnim korakom lahko naredite veliko razliko. Bodite odgovorni zase in za svoje bližnje – Odzovite se na Svit!

     

    ZD Vrhnika

  • Na Vrhniki ponovno slikanje žensk v programu DORA

    Na Vrhniki ponovno slikanje žensk v programu DORA

    Slikanje žensk bo potekalo do septembra, ko bodo skupno povabili okoli 6.200 žensk med 50. in 69. letom iz občin Vrhnika, Borovnica, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Log – Dragomer in Logatec. Lokacija mobilne enote programa DORA je ob Cankarjevem domu na Vrhniki. Pred dvema letoma (2023) se je presejalne mamografije, s katero odkrivajo majhne, še netipne rake dojk, udeležilo že 79,4 % povabljenih žensk, kar je ena najvišjih udeležb v Sloveniji. Od vseh slikanih žensk so takrat na Onkološki inštitut Ljubljana povabili 183 žensk na dodatne preiskave, pri 23 so odkrili raka dojk, večinoma na začetni stopnji.

    V programu DORA z mamografijo, ki je dokazano najbolj zanesljiva in natančna metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk v ciljni skupini žensk med 50. in 69. letom starosti, odkrivajo majhne, še netipne sumljive spremembe. Tako raka odkrijejo na začetni stopnji, ko je še omejen na dojko in je zdravljenje praviloma zelo uspešno. Poleg tega je zdravljenje manj obsežno, okrevanje hitrejše, kar vpliva na višjo kakovost življenja.

    »Vabim vse ženske, ki ste ali še boste v naslednjih mesecih prejele vabilo, da se udeležite slikanja v mobilni enoti na Vrhniki in tako naredite korak za svoje zdravje. Poleg tega ženskam svetujem, da skozi vse svoje življenje skrbijo za zdrav življenjski slog in si redno opazujejo in samopregledujejo dojke tudi med dvema zaporednima normalnima mamografijama in tako hitro prepoznajo, če se na novo pojavi kakšna sumljiva sprememba. Pri raku dojk, ki je odkrit v zgodnji obliki bolezni, je zdravljenje praviloma zelo uspešno,« je ob začetku slikanja na Vrhniki ženske pozvala nova vodja programa DORA Katja Kovše, dr. med.

    Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je leta 2021, ko so na voljo zadnji zbrani podatki, za rakom dojk na novo zbolelo 1.481 žensk, umrlo jih je 420. V letu 2021 je bil pri ženskah rak dojk prvi po obolevnosti, po umrljivosti pa skupaj z rakom pljuč najpogostejši rak, zaradi katerega umirajo slovenske ženske. Več kot 80 % vseh zbolelih žensk za rakom dojk je starejših od 50 let in njim je tudi namenjen program DORA.

    Državni presejalni program za raka dojk DORA je danes uspešen evropsko prepoznan presejalni program, ki dosega zelo dobre rezultate. V letu 2024 so v programu DORA v Sloveniji skupaj slikali 110.622 žensk. Na mamografijo so jih povabili 141.722, udeležba je bila 77,2 %, raka dojk so odkrili pri 630 ženskah. Ključni cilj programa je dolgoročno zmanjšanje umrljivosti žensk v ciljni populaciji zaradi raka dojk za tretjino.

    Ženske bodo personalizirano vabilo na presejalno mamografijo v mobilni enoti na Vrhniki prejele na dom, datum in ura bosta določena vnaprej. Če se želijo prenaročiti, ker jim termin ne ustreza, lahko to storijo prek elektronskega naslova dora@onko-i.si, spletnega obrazca za prenaročanje na https://dora.onko-i.si/prenarocanje/ ali na brezplačni telefon 080 27 28 vsak delavnik med 9. in 12. uro.

     

    GT