Vrhnika, 2. marec – V športni dvorani Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika je potekalo letošnje osrednje občinsko pustovanje. Po navedbah organizatorja, Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, je dogodek pritegnil približno 1200 obiskovalcev. Dobri dve uri dolg program so popestrili plesni nastopi Plesne šole 5-ka in vrhniških mažoretk. Poseben pečat pa so pustovanju zagotovo dale atraktivne točke cirkusa Fuskabo, katerih vragolije so marsikomu jemali dih. Pustovanje se je zaključilo s pustno povorko ob zvokih vrhniške godbe na pihala po športni dvorani in podelitvijo 220 praktičnih nagrad, ki so jih prispevali vrhniški gostinci. Tako bo spomin na letošnje rajanje še dolgo ostal živ.
V februarju je Planinsko društvo Vrhnika v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika povabilo gospo Štefko Šebalj Mikše, članico Planinskega društva Cerknica, dolgoletno markacistko in planinsko vodnico, ki nam je predstavila nastanek in delovanje steklarn – glažut na Javorniku.
Predavateljica ga. Štefka Šebalj Mikše
Slovenija je bila v preteklosti posuta z majhnimi steklarnami – glažutamipovsod, kjer so bile velike površine gozdov, saj je bil les osnovna surovina za kurjenje talilnih peči in za pridobivanje pepelike, ene odglavnih sestavin za izdelavo stekla. Poleg oglarjenja je bilo steklarstvo način izkoriščanja kvalitetnih gozdov v oddaljenih krajih Pohorja, Zasavja, Posavja, Kozjanskega in drugod. Glažuto so vedno zgradili v osrednjem delu najboljših gozdnih površin in se preselili na drugo lokacijo, ko je bil gozd izsekan.
Tudi Javornik in drugi cerkniški gozdoviso bili že v preteklosti zelo bogati z lesom, tako da sta na območju Javornika delovali dve večji glažuti. V 18. stoletju Karlovica ali Dolenjska, ki je bila zgrajena blizu gradu Karlovica, ko je zmanjkalo lesa pa so glažuto zaprli in v 19. stoletju naredili novo z imenom Jezerska višje v osrčju javorniških gozdov. Lastniki glažut so se menjali, gradili so jih tržaški trgovci z lesom in veleposestiki, ki so imeli v lasti velike gozdne površine in jemali v služnost tudi gozdove okoliških kmetov. Jezersko glažuto je za kratek čas odkupil tudi domačin, a je kmalu spet prišla v roke posestnika Pagliaruzzija (lastnika Cekinovega gradu v Ljubljani).
Glažuto Karlovico je omenjal tudi Baltazar Hacquet v knjigi Oryctographia Carniolica iz leta 1778. V njegovem času je bila steklarna v razcvetu, saj so v njej polegmojstrov iz Češke in Štajerske dobili delo tudi domači mojstri, mizarji, kamnoseki in kmetje, ki so nosili kremen iz severnega pobočja Slivnice v Dolenjo vas, kjer so ga v mlinih na potoku drobili v prah. Tam so izdelovali tudi pepeliko (lužen pepel), katero so dodajali kremenčevemu prahu, da so znižali tališče na 800 °C – na temperaturo, ki so jo v pečeh lahko dosegli s kurjenjem drv oz. oglja, nekatere surovinepa so uvažali iz Trsta in namesto pepelike in sode dodajalimorsko sol, ki je bila cenejša od pepelike, kajti za 1 kg steklovine je zgorelo 2.400 kg lesa, od tega le 72 kg za taljenje, ostali les pa so porabili za pridobivanje pepelike (Cimperšek M. 2016).
Izdelovali so pollitrske steklenice, kozarce, šipe in kakovostno steklo za ure. Glažuta Karlovica je zamenjala več lastnikov,nazadnje je bila v lasti bratov Kreidl, delovala je do leta 1793, nato pa so Karlovico zaprli. Razlog so bile najbrž finančne težave in pritožbe lastnikov gozdov, ki se zgoloseki gozda niso strinjali. Odsteklarne je ostalo samoime Glažuta in ostanki vodnjaka.
Ostanki vodnjaka (foto Štefka Šebalj Mikše)
Glažuta Jezerska je bila postavljena višje v pobočje Javornika nad Zadnjim krajem v k.o. Otok I. Iz mapne kopije iz leta 1823 (Arhiv Republike Slovenije) je razvidno, da je steklarno sestavljalo 14 lesenih poslopij, kar kaže, da je bilo obratovanje steklarne dovoljeno za dobo 20 let.
Jezerska steklarna – glažuta (Vir: Arhiv Republike Slovenije, foto Miloš Toni)
Proizvodnja je cvetela, steklene izdelke so prodajali tudi na Tržaško in delovanje podaljševali z nedogovorjenim izsekavanjem gozdov v lasti okoliških kmetov, zato so glažuto zaprli, ostala je samo pot, ki je bila zgrajena do glažute Jezerska in se še danes imenuje Fabrška pot.
V steklarni so izdelovali votlo in ravno steklo, steklenice za rozolijo (liker iz cvetov pomaranč in vrtnic; J. Kebe ), brušene kozarce, krožnike, vodne in peščene ure, ampule, retorte, vaze, lekarniško posodo ter steklenice z okraski. Steklo so tudi brusili, ohranil se je lestenec, ki krasi podružnično cerkev sv. Petra v vasi Dolenje Jezero.
Lestenec v cerkvi sv. Petra v Dolenjem Jezeru (foto Miloš Toni)
Nekatere svoje izdelke je zadnji lastnik steklarne Pagliaruzzi poslal tudinaobrtniško razstavo v Ljubljano leta 1844 in jih podaril muzeju.
Izdelki Jezerske glažute (foto Miloš Toni)
Gospa Štefka ima v svoji zbirki poleg ostankov stekla in materiala, ki ga je našla med raziskovanjem okolice nekdanjih glažut, tudi dragoceno steklenico, ki je bila v lasti njene prababice.
Gospe Štefki Šebalj Mikše se zahvaljujemo za zanimivo predavanje, saj je obiskovalcem, ki so napolnili Malo dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki, prikazala malo poznano glažutarstvo na Javorniku nad Cerkniškim jezerom.
Kako bomo presenetile naše mame, sestre, prijateljice za materinski dan? Z čudovitim darilom ki ga boste izdelale same. Lahko pa si vzamete čas samo zase in si s to delavnico polepšate dan ????
Z Darjo Rojec pripravljamo delavnico naravne kozmetike. Da si sodobna ženska doma v svoji kuhinji pripravlja kozmetične izdelke, ni proizvod novodobnega trenda, marveč nam zgodovina priča, kako so bile ženske v vseh časih vešče pripravljati raznolika lepotilna sredstva. V 16. in 17. stoletju so bila obširna teoretična in praktična znanja o lepotilnih sredstvih in njihovi pripravi sestavni del izobrazbe mladih žensk v boljši družbi. Cilj delavnice je, da se naučimo po preprostih receptih narediti svoje lepotilne in higienske izdelke iz naravnih sestavin, ki bodo brez konzervansov, hormonov in ostalih parabenov, ki zelo škodujejo našemu zdravju. Tako bomo izdelale bogate in zdrave izdelke za najboljšo lepotilno nego, ki bodo vsebovali točno tisto, kar sami želimo in kar je najbolj prilagojeno potrebam naše kože. Na delavnici bomo izdelali 4 izdelke:
–maslena krema za obraz,
–olje za intimno nego,
–magnezijeva sol za kopel,
–ustna vodica.
Cena delavnice je 38€/osebo in vključuje 4 izdelke, pisno gradivo z recepturami, ter kavo, čaj ali sok
Darja Rojec je zelo dobra poznavalka zelišč ter izdelovalka domače naravne kozmetike. Med drugim je napisala 5 knjig z nasveti in izkušnjami iz prve roke. Svojo prvo knjigo »Pa jo imam« je začela pisati pri 34. letih, ko je prvič zbolela za rakom. V njej se je poglobila o samem poteku bolezni in njenem zdravljenju. V tem času se je začela bolj obračati k naravi, nabirati zelišča, hoditi na tečaje in izobraževanja.
Delavnica bo v sredo, 12.3. ob 16.00 uri v gostilni Bistra.
Tokrat smo se Barjani odpravili proti morju. Ko smo prispeli do Portoroža, smo pričakovali burjo, vendar je ni bilo. Bilo je sicer oblačno vreme, kar pa nas ni motilo. Že kar na začetku naše poti nas je čakal strm klanec, nato pa je bila pot prijetna. Kmalu smo se ustavili pod mostom železniške proge, imenovana Paranzana, ki je bila zgrajena v letih 1900 – 1902, ko so bili ti kraji del Avstro-Ogrske monarhije.
Pot smo nadaljevali navzdol proti Luciji, med hojo in pogovori pa opazovali cvetoče grmičke mimoze, cvetočo rožmarinovo živo mejo, drevesa mandljevca in marelic ter lepe stare nasade oljk.
Ko smo prispeli do borovega gozdička, smo se malo okrepčali iz nahrbtnikov. Nato smo nadaljevali proti Sečoveljskim solinam in do mogočnih kamnitih skulptur parka Forma viva. Kmalu smo prišli do seškega škvera, kjer je veliko starih plovil, mimo ribogojnice, nato pa proti kanalu Fazan, kjer so naši fotografi napravili še nekaj posnetkov. Po poti mimo kampa Lucija smo se počasi vrnili na naše izhodišče pri avtobusni postaji Portorož in lepo zaključili naš današnji pohod.
Jožetu hvala za lep pohod, našim rojstno dnevnikom pa za dobre slaščice.
Vrhnika, 18. februar – V Galeriji Cankarjevega doma je svoja vrata odprla slikarska razstava Osvobojena oblika akademske slikarke Nuše Smolič, ki se z njo predstavlja z barvitimi portreti.
Kot je pojasnila, je to njena dvanajsta samostojna razstava zapored v sklopu njenega širšega projekta, ki ga predstavlja v zadnjem času, pri čemer vsaka od razstav nosi edinstven koncept in so si vsaka od njih različne. »Raziskujem preobrazbo človeka, ki ga upodobim v primeru portreta, ki kot umetniški izraz postane prostor svobode, introspekcije in eksperimentiranja.« Njeni portreti izstopajo z izrazitim koloritom in odločnimi, energičnimi potezami. » Pravijo, da je to moj prepoznavni slog, katerega sem razvila v neki meri že med in v večji meri po študiju na Akademiji. Zelo me zanimata psihologija in filozofija človeka, kar najlažje izrazim skozi motiv portreta. Uporabljam močne barve, ki so moja strast in paleta za upodobitev občutka veselja. Črne pri svojih slikah ne uporabljam, le tej se približam z mešanjem drugih barv,« je povedala umetnica, ki se lahko pohvali s številnimi samostojnimi in skupinskimi razstavami, tako doma, kot v tujini.
Njene besede je na otvoritvi potrdila tudi umetnostna zgodovinarka in recenzentka razstave Nuša Podgornik, ki je poudarila, da Nuša osebo, katero portretira, najprej zazna energetsko, podoba na platnu pa nato odraža njuno skupno vibracijo.
Otvoritev razstave je obogatil plesni nastop performativne umetnice in plesalke Neže Pele, slikarkine barve na platnu pa je skozi glasbo in multivizijo predstavil multimedijski umetnik Lado Jakša. Dogodek je z otvoritvenim nagovorom otvorila in povezovala koordinatorka in organizatorka kulturnih prireditev mag. Tatjana Oblak Milčinski. Odprtje dogodka pa je imelo poleg čudovite glasbeno-plesne zgodbe in vseh nagovorov prav poseben pridih tudi s sokreacijo izvornih energijskih orodji na samem dogodku v obliki piramide in krogle, ki ju je ustvaril Aljaž Govednik, Way of Divine.
Osvobojena oblika raziskuje vprašanja preobrazbe človeka – portreta kot umetniškega izraza, kjer oblika presega tradicionalne omejitve in postane polje svobode, introspekcije ter eksperimentiranja. Razstava pred nas postavlja serijo portretov, ki presežejo zgolj fizično podobo ter postanejo nosilci pripovedi, ki segajo v najgloblje plasti človeškega jaza. Skozi ta dela oblika razpira prostor za raziskovanje čustev, misli in vplivov, ki so vtkani v kompleksnost naše identitete.
Razstava tako predstavlja celovit koncept, ki odpira vprašanja o naravi ustvarjalnosti, identitete in svobode. Predstavlja globoko potovanje skozi razkroj in ponovno rojstvo, skozi prehod med znanim in neznanim, kjer lahko opustimo vse, kar nas omejuje.
Razstava naslavlja prepoznavo prostora, da nismo zgolj to, kar smo bili – temveč vse, kar smo sposobni postati.
Mladi najstnik z Vrhnike, Jan Mele, je v minuli sezoni s svojimi vožnjami prijetno presenetil poznavalce dirkaškega športa. Mladenič, ki obiskuje prvi letnik srednje šole, kjer se uči za avtomehanika, je namreč prejel priznanje krovne organizacije za Avtošport AŠ2005. Jan je v letu 2024 tekmoval v avtokrosu in dosegel skupno 3. mesto v kategoriji Mladinsko državno prvenstvo za voznike do 23 let. Priznanje mlademu talentu iz Vrhnike so na Večeru prvakov 2024, ki je potekal 11. januarja letos v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana Mons, prejel s strani vodstva zveze za avtošport. Jan je v preteklem letu tekmoval tudi v avtokrosu v diviziji 1A (absolutna konkurenca) in skupno dosegel 7. mesto v tej diviziji. Dirkal je za volanom Suzukija Baleno, ki so ga pripravili v vrhniškem društvu Autosport Jazon, kjer imajo očitno zelo dober občutek za odkrivanje in razvoj mladih talentov. Brez njihove podpore Janu zagotovo ne bi šlo tako dobro, za kar se tako mladi dirkač kot njegova družina zahvaljujejo vrhniškemu društvu. Poleg avtokrosa se je Jan v pretekli sezoni preizkusil še na asfaltni podlagi in sicer na gorsko hitrostni dirki v Ilirski Bistrici in v Buzetu.
Zadnja tekma letošnje zimske sezone za pionirke in pionirje od 12 do 14 let se je odvijala pretekli vikend v Novem mestu. Potekalo je finale Državnega prvenstva Slovenije v mnogoboju.
Na tekmovanje so se uvrstili le izbrani atleti in sicer najboljših 24 iz celotne države. Izbori za kvalificiranje v elitno skupino so potekali mesec pred tekmovanjem po različnih regijah Slovenije. Sestavljeno je iz skoka v daljino, vzdržljivostnega teka na 300m oziroma 600m, teka na 60m in meta težke žoge. Rezultat vsake discipline se točkuje po določenih tabelah, seštevek vseh pa poda število doseženih točk in uvstitev na določeno mesto. Iz Vrhniškega kluba je to uspelo kar petim atletom.
Med dekleti v kategoriji U14 so Aleksandra Prebil, Otoničar Tinkara in Kogovšek Zala odlično zastopale vrhniške barve. Osvojile so 11., 13. in 24. mesto. Med pionirji do 14 let se je Pleško Bine s seštevkom vseh disciplin uvrstil na 13. mesto. Najboljši rezultat pa je med pionirji do 12 let dosegel Indihar Jure. Že v posameznih disciplinah se je uvrščal na prva tri mesta med vsemi udeleženci, skupno pa si je na koncu priboril bron. Iskrene čestitke vsem nastopajočim.
Po uspešni zimski sezoni se bomo kmalu premaknili na zunanje stadione. Se že veselimo vseh nadaljnih uspehov na tekmovanjih.
Vrhnika, 19. februar – Leta 2018 je bila stota obletnica pisateljeve smrti, kar je med drugim obeležila tudi država z razglasitvijo Cankarjevega leta. Kot je na sestanku vrhniških društev in javnih zavodov na temo prihajajoče obletnice pisateljevega rojstva dejala direktorica ZIC Vrhnika Marija Zakrajšek Martinjak, država po njenih podatkih načrtuje, da bo leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto.
Ne glede na to Vrhnika ne bo spregledala tako pomembne obletnice. Prireditve bodo na takšen ali drugačen način obarvane z Ivanom Cankarjem. Direktorica ZIC-a, ki bo lokalni nosilec dogajanja ob jubileju, Zakrajšek Martinjak, je pozvala društva in zavode, naj razmislijo o možnem sodelovanju. Nekaj idej je padlo že na sestanku, predvsem pa se je govorilo o osrednji prireditvi, ki naj bi bila okoli 10. maja.
Tatjana Oblak Milčinski, vodja kulture pri ZIC Vrhnika, je spomnila na številna dogajanja leta 2018, ko skoraj ni bilo dneva, ki ne bi bil na takšen ali drugačen način povezan s Cankarjem. Tedaj so izšle tudi številne publikacije, ponatisi prvotiskov, koledarji in podobno. Vse, kar se je dogajalo, je natančno popisano v obsežnih 20. Vrhniških razgledih, ki so jih društva na sestanku lahko brezplačno prevzela – kot navdih za prihajajoče leto.
Kot je bilo slišati, bo sledilo še eno delovno srečanje, na katerem se pričakujejo že konkretnejši predlogi.
Letošnje državno prvenstvo v dvoranskem lokostrelstvu je v skrajšanem, enodnevnem formatu, organiziral Lokostrelski klub DLL-Potens v sodelovanju z Lokostrelsko zvezo Slovenije. Tekmovanja, ki je potekalo 8. 2. 2025 v športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki, se je udeležilo 281 lokostrelk in lokostrelcev iz 33 slovenskih klubov. V prvem delu so potekale tri izmene kvalifikacij, po katerih so bile podeljene medalje za mlajše kategorije in starejše od 50 let. Za najboljše štiri v članskih posamičnih kategorijah so bila izvedena polfinala in finala.
Državne prvakinje in prvaki v članski konkurenci so postali: Ukrivljeni lok: Žana Pintarič (LK Paradoks), Den Habjan Malavašič (LK Kamnik) Sestavljeni lok: Barbra Pia Križe (LK Dolenjske Toplice), Tim Jevšnik (LK Gornji Grad) Goli lok: Janja Ferjančič (LK Budanje), Gregor Dolar (LK Kamnik) Tradicionalni lok: Klara Miklavčič (LK MINS Postojna), Borut Bensa (LK Gorica) Dolgi lok: Erika Volk Rupar (LK MINS Postojna), Miha Šket (ŠD Čelešnk)
Uvrstitve “Vrhničanov”: Mark Pirc – 2. mesto, goli lok, U18, LK DLL Potens Andrei Vuilov – 3. mesto, dolgi lok, člani, LK DLL Potens Martina Petrovčič, 3. mesto, sestavljeni lok, članice ŠD VLR Vilijem Klemen Kelvišar, 3. mesto, goli lok, člani ŠD VLR Vilijem
Vse rezultate članskega DP, DP mlajših kategorij, starejših od 50 let in ekip, si oglejte na spletni straniIanseo.
Tekmovanje je vodila Darja Rožmanec, pri organizaciji je sodelovala Irena Rosa v vlogi tehnične delegatke. Medalje je podelil Marjan Ilar, predsednik Lokostrelske zveze Slovenija, poleg njega pa še mag. Gvido Mravljak, predsednik Športne zveze Vrhnika. Tekmovalkam in tekmovalcem je ob kulturnem prazniku zaželel, da bi na mednarodnih tekmovanjih čim večkrat slišali Zdravljico ter da bi vedno uživali v športu.
Različni mediji poročajo o nepravnomočni obsodbištirih policistov na pogojne zaporne kazni zaradi prekoračitve pooblastil pri varovanju protestov proti Janševi vladi pred tremi leti. Da naj bi prekoračili pooblastila z uporabo vodnega topa in solzilca – povezano z nevestnim delom v službi. Vsakdo, ki pozna ustroj policijskega aparata ve, da se ne zgodi ničesar brez neposrednega ukaza nadrejenih. Zato menim, da je obsodba unikum v slovenski pravosodni praksi. Pa poglejmo, kaj se je dogajaloprve dni naše domovine po prvih demokratičnih volitvah. Ker poznam Vrhniko, se bom držal Vrhnike. Petnajstega maja 1990 je bil izdan ukaz o razorožitvi slovenske Teritorialne obrambe. Vrhniški komandant TO je ukaz o predaji orožja prejel 16/5-1990 ob 9.00 uri. Ukazano mu je bilo, da s predajo prične s 17/5in zaključi dne 18/5-1990 do 14. ure kar pomeni, da je imel24 ura časa zarazmišljanje: “Kaj pomeni prevoz orožja last TO,v hrambo pod nadzor JLA?” Prevoz se izvaja v največji tajnosti je bilo ukazano, če pa že komu pove mora o tem voditi strogo evidenco. Komandant TOverjetno naloge ni zaupal niti soprogi ko je zvečer legel k počitku, kaj šele stricu, ki je bil generalpolkovnik JLAv pokoju, ki bi mu »razorožitev« TO verjetno, vsaj mislim, odsvetovala. 17/5 in 18/5-1990je pridno in vestno s sodelavci iz štaba, 18 ton in pol orožja, ki so ga kupili vrhniški delavci IUV, Kovinarske, Fenolita, odpeljal v Ljubljano v Roje, kjer je bilo skladišče JLA. Komandant vrhniške TO je s tem razorožil lastno vojsko. Do danes, ga še ni nihče poklical na odgovornost, niti koga drugega. Tu ne gresamo za oslabitevobrambne moči TO, ampak gre tudi za odtujitev materialnih sredstev, ki niso bila last JLA, ampak vrhniških podjetij, ki so jih kupila. Po končani oddaji orožja 18/5-90 zvečer sose fantje od napornega dela ofrišali, se preobleki in odšli na poslovilno zabavo kolega na Dolenjsko, tako v publikaciji »Dolg domovini«. Komandant s sodelavci so namreč samo izvajal ukaze nadrejenih, svoje pameti pa niso uporabili. Teritorialci Slovenjskih konjic so se na primer »razorožitvi« odločno uprli (glej priloženi dokument). Pa se vrnimo nazaj k kaznovanim policistom, ki niso imeli24 ur časa za odločanje, kakšen ukrep bodo uporabili zoper množico, treba se je bilo odločiti takoj. Da, tukaj se dogajajo napake, samo ne take narave, da je v končni fazi kaznovan policist na pogojno zaporno kazen, nadrejenim se ni zgodilo nič, demonstrantom pa se prekršek oprosti in mandatno kazen vrne. Kje to vidiš? Tukaj se mi poraja vprašanje, so bili policisti kaznovani po ukazu politike, da sem neposreden, če je tako se bo politiki vrnilo kot bumerang. Da napišem še epilog. Če Vrhniški komandant TO ne bi predal vsega orožja sem prepričan, da do vojne oziroma izpada tankovskega bataljona največje tankovske brigade v Jugoslaviji brigade na Brnik, ne bi prišlo in bi se mogoče danes pogovarjali o konfederalni Jugoslaviji. JLA je Sloveniji povzročila v 10 dnevni vojni veliko gorja, pa od pripadnikov JLA ni bil nihče kaznovan, izvajali so samo ukaze … mrtvi na Brniku, Trzinu, hudo ranjeni na Vrhniki itd, da ne govorim o materialni škodi. Res smo pravna država …
