V mesecu juliju smo obiskale našo dolgoletno članico, gospo Amalijo Čukljek, ki je praznovala častitljivih 90 let.
V imenu vseh smo ji zaželele obilo zdravja, zadovoljstva in prijetnih trenutkih v krogu družine in prijateljev.
Teniški klub Vrhnika, ki neprekinjeno deluje vse od ustanovitve leta 1982, je letos dosegel izjemen mejnik – prvič v svoji zgodovini šteje več kot 200 aktivnih članov in dodatno še 50 otrok. Pred desetimi leti je imel klub polovico manj članov, trend rasti pa jasno kaže, da zanimanje za tenis na Vrhniki ne pojenja – prav nasprotno, postaja vse bolj priljubljen.
Zanimivo je, da klub svojo rast dosega kljub omejeni infrastrukturi – trenutno razpolaga le s tremi igrišči. S premišljenim upravljanjem, prilagodljivostjo in angažiranostjo članov pa uspešno omogoča igranje vsem generacijam in stopnjam znanja.
Večje članstvo ne pomeni le več igralcev, temveč tudi močnejšo skupnost, več priložnosti za povezovanje in bogatejše športno življenje krajev Vrhnika, Borovnica, Logatec in Log – Dragomer. Teniški klub Vrhnika tako potrjuje svojo vlogo pomembnega športnega in družbenega središča v lokalnem okolju.
Poleg številčne rasti pa klub letos beleži še en pomemben mejnik – v juliju 2025 so uspešno izvedli investicijo v prenovo razsvetljave na obeh glavnih igriščih. Nova razsvetljava bo omogočila boljšo svetlobno pokritost, nižjo porabo električne energije in predvsem daljše igranje v večernih urah, kar je za številne člane velikega pomena. Skupna vrednost investicije je znašala 8.300 evrov, kar je za klub zajeten finančni zalogaj. A tudi tokrat so člani stopili skupaj in z donacijami prispevali kar 90 % potrebnega zneska. Takšna stopnja podpore priča o tem, da klub ni le športni objekt, temveč živa in povezana skupnost.
Posebna zahvala gre podjetju Hišnik.si d.o.o. in direktorju Žigi Tomšetu, katerega zaposleni so – kot zanimivost – vsi tudi člani kluba. Ekipa je z velikim veseljem, nesebično in brez dodatnih stroškov izvedla montažo nove LED razsvetljave. Tudi ta gesta dokazuje, kako močno je klub prepleten z lokalnim okoljem in kako člani prispevajo k razvoju ne le kot igralci, temveč kot soustvarjalci prihodnosti kluba.
Teniški klub Vrhnika tako stopa v novo obdobje s še več zagona, pripravljen na nove izzive in priložnosti.
UO TK Vrhnika
Smrekovi podlubniki so stalni prebivalci gozdov. Običajno naseljujejo sveže posekano drevje ter poškodovano in oslabelo drevje. Nevarnost za zdrave gozdove je odvisna od stopnje rodnosti in od števila generacij, ki jih razvijejo v enem letu. Namnožitve podlubnikov navadno sledijo naravnim ujmam, zaradi katerih so v gozdovih večje količine poškodovanih ali oslabelih dreves.
Zaradi blage zime, posameznih v vetru podrtih v gozdu ‘pozabljenih’ smrek in trenutnih ugodnih vremenskih razmer se je veliki smrekov lubadar ponekod že namnožil čez obvladljiv prag.
Ker se delavci Zavoda za gozdove Slovenije zavedamo, da bomo učinkovito zaustavili širjenje lubadarjev le s sodelovanjem lastnikov gozdov, pozivamo vse lastnike gozdov, ki so že prejeli odločbo Zavoda, da pristopijo k takojšnji izvedbi sanacije žarišč. Hkrati pozivamo VSE LASTNIKE GOZDOV da redno, vsaj enkrat na 14 dni, pregledujejo svoje gozdove in v primeru najdbe smrek napadenih po lubadarju takoj obvestijo svojega revirnega gozdarja ali pokličejo na KE Vrhnika na številko (01) 755 61 53 ali 041 657 780 in začnejo s sanacijo. Revirni gozdarji vam bodo nudil vso strokovno pomoč in vse informacije, ki so potrebne, da se napadeno drevje čim hitreje, še preden lubadar izleti, odstrani iz gozda in naredi ustrezen gozdni red.
Za lažje prepoznavanje napada lubadarja in potrebnega ukrepanja, podajamo še naslednje informacije:
a) znaki napada velikega smrekovega lubadarja:
1. najbolj očitni znaki poletnega napada so sledeči:
Rjav prah (črvina) na koreničniku in sprememba barve iglic preko sivkasto zelene v rumeno rjavo in na koncu rdečkasto;
2. najbolj očitni znaki jesensko/zimskega napada so sledeči:
lubje na deblu odstopa in odpada, kljub temu da so iglice še zelene in od daleč ne kažejo nobenih sprememb
b) potrebna dela pri sanaciji žarišč:
1. takojšen posek in izdelava napadenih dreves;
2. vse lesne sortimente takoj po poseku spraviti iz gozda ali jih olupiti na podloženo ponjavo in lubje takoj sežgati;
3. sežig sečnih ostankov (vrhačev, vej, lubja);
4. beljenje panjev.
Barbara Slabanja, univ.dipl.inž. gozd.
ZGS, OE Ljubljana
Pred dnevi smo že objavili novico, da se je slovenska košarkarska reprezentanca (U18) na Olimpijskem festivalu evropske mladine v kategoriji 3×3 (po zmagi nad Severno Makedonijo) uvrstila v polfinale. Tam se je za vstop v finale pomerila z odlično, zelo močno in visoko reprezentanco Francije. Naši fantje so odlično začeli, a se je v nadaljevanju pokazala fizična premoč in Francozi so iz dvoboja izšli kot zmagovalci. Sloveniji je tako ostala možnost osvojitve bronaste medalje, če bi v boju za tretje mesto premagala reprezentanco Srbije. Po neprespani noči in izjemni psihični podpori trenerja Jana Rizmana so fantje strnili vrste in suvereno opravili s srbskimi vrstniki.
V slovenski ekipi je naše barve zastopal Vrhničan Miha Smrekar, sicer član domačega košarkarskega kluba Ipros Vrhnika. Osvojena medalja ima za klub izjemno vrednost in je mlajšim igralcem pokazatelj, da skupaj s trudom in vztrajnostjo pridejo tudi uspehi. Predvsem pa pomeni še eno potrditev, da v klubu opravljamo kvalitetno delo in mladim (trenutno jih je 300 vključenih v trenažni proces, kar predstavlja najštevilčnejši mladinski pogon v Sloveniji!) nudimo odlične pogoje za športno in osebnostno rast. Seveda se tudi mi (kot verjetno vsi kljubi v Sloveniji) srečujemo z določenimi težavami, predvsem finančne narave. A že omenjeno število otrok, ki so nam zaupani, nas zavezuje, da vztrajamo na naši poti in se borimo po najboljših močeh.
Zato vse, ki jim je mar za vrhniško košarko (predvsem pa za zdrav in odgovoren razvoj naše mladine), vabimo, da se nam pridružijo in nas podprejo pri naših prizadevanjih. Vlaganje v naše otroke je predvsem naložba v lepšo prihodnost nas vseh! Skupaj nam bo uspelo!
Član košarkarske reprezentance, ki tekmuje v kategoriji 3×3, je tudi Vrhničan Miha Smrekar.
Čestitke fantom in trenerju!
V soboto 14. junija 2025 so bile v Gornji Radgoni veteranske športne igre, ki jih vsako leto organizirata Zveze vojnih veteranov Slovenije in Zveze policijskih veteranskih društev Sever. V šestih športnih disciplinah je nastopili 197 ekip, z več kot osemsto tekmovalci. Skupni zmagovalec je bilo društvo OZVVS Zgornja Gorenjska. V konkurenci Severjevih moštev, so prvo mesto osvojil PVD Sever za celjsko območje, PVD Sever Ljubljana pa je bilo tretje od skupno desetih društev.
Uvrstitve ekip Sever Ljubljana po panogah :
Streljanje z zračno puško: 43 ekip – PVD Sever Ljubljana 16. mesto
Košarka (meti na koš): 30 ekip PVD Sever Ljubljana 24. mesto
Pikado : 37 ekip – PVD Sever Ljubljana 3. mesto
Met bombe: 39 ekip – PVD Sever Ljubljana 29. mesto
Vlečenje vrvi: 20 ekip – PVD Sever Ljubljana 11. mesto
Šah: 30 ekip – PVD Sever Ljubljana 27. mesto
Iz območnega odbora Sever Vrhnika – Logatec so na igrah nastopili naslednji člani – košarka Franjo Modrijan,vlečenje vrvi Rajko Pirc in Dušan Strlekar, met bombe Anton Koler in pikado Jože Majer.
Franjo Modrijan
Nekdaj idilična panonska ravnica, z vijugastimi pritoki in poplavnimi zatoki Mure, polna biotske pestrosti, vodnega in obvodnega življenja, stoletja edini najljubši reprodukcijski kraj bele štorklje v Sloveniji, se postopoma spreminja v preorane kemično obremenjene plantaže kmetijskih površin.
Mednarodna okoljska organizacija Europol je v letu 2020 izvedla na področju 32 držav, od tega 26 članic EU, med njimi tudi Slovenija, 260 preiskav, pri čemer so odkrili 1346 ton nelegalnih pesticidov. Z njimi bi lahko poškropili 207.000 kvadratnim kilometrom kmetijskih površin, kar je več kot je obdelovalnih površin v Nemčiji.
Po zadnjih podatkih v Sloveniji umre letno prezgodnje smrti zaradi onesnaženega zraka v povprečju 1400 prebivalcev, kar je desetkrat več kot v prometnih nesrečah. Pri tem pa niso upoštevane bolezni, ki jih povzroča s pesticidi obremenjena, zemlja, voda in kmetijski pridelki.
Se mogoče sprašujete, zakaj je tovrstna umrljivost največja v vzhodnem, industrijsko najmanj in kmetijsko najbolj »obremenjenem« predelu Slovenije?
Bolezni povezane s kontaminiranim ozračjem so čedalje bolj prisotne tudi na Ljubljanskem barju. Posebno so prizadeti prebivalci, stanujoči ob robovih kmetijskih površin z intenzivno obdelavo.
Povečano prisotnost pesticidov in sumljive hlevsko gnojne mešanice v zraku je zaznati v izparevanju (meglice), vetrovnih obdobjih, še posebno na območjih z odstranjenimi drevesnimi in grmovnimi mejicami. V poletnih vročinskih valovih, niti v nočnem času, ni možno prezračevati stanovanj.
Melioracija tercialnih, sekundarnih in primarnih jarkov na običajnih mokrotnih travnikih in mokriščih, (stoletja naravni zadrževalniki) pospešujejo vodotok in poplavno ogroženost naselij v MOL. Poplavna voda, kemijsko obremenjena z intenzivnim kmetijstvom, razen na nasutih terenih in visokih gredah, onemogoča ekološko pridelavo vrtnin.
Tokrat naš prispevek, ki je povezan z ozaveščanjem prebivalstva do podnebne nevtralnosti oziroma boju proti podnebnim spremembam in ohranjanju biodiverzitete, naslavljamo na vse deležnike, ki upravljajo ali soupravljajo z barjanskim teritorijem, naj se vsaj malo poglobijo v zgodovino in pričnejo spoštovati življenje, barjansko naravno in kulturno dediščino, ki je bila v času več kot sto letne kultivacije in šotne degradacije prelita z znojem in žulji naših prednikov ……… In hvaležne vam bodo tudi štorklje!
Jernej Korenčič/ Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja
Foto: Arhiv ZOLB Ljubljana
Da v našem klubu opravljamo kvalitetno delo smo vedeli že kar nekaj časa, sedaj pa je potrditev temu dejstvu prišla tudi ‘od zunaj’. Rezultat strokovnega dela naših trenerjev se zagotovo kaže v številu vrhniških košarkarjev, ki bodo letos zastopali barve slovenske reprezentance. V našem klubu se lahko pohvalimo s kar 4 reprezentanti!
Med selekcijo 28 igralcev letnika 2011 so uvrščeni kar trije naši košarkarji: Jan Pahor, Ivo Petrović in Domen Vidic. Slednja bosta Slovenijo zastopala tudi na turnirju, ki bo potekal od 14. do 17. avgusta v Slovenj Gradcu. Tam vsako leto priredijo tekmovanje Slovenia Ball, kjer nastopajo najmočnejše reprezentance te generacije v Evropi.
V starostni kategoriji U 18 pa je bil v košarkarsko reprezentanco izbran Miha Smrekar, ki bo za Slovenijo nastopal v tekmovanju 3 na 3. Olimpijski festival evropske mladine (OFEM) je projekt, ki se vsako drugo leto izvaja pod okriljem Evropskih olimpijskih komitejev (EOC). Festival predstavlja največji športni dogodek za mlade športnike med 15. in 18. letom, ki si nabirajo izkušnje za nadaljnja tekmovanja in se hkrati prvič srečajo z olimpizmom. Tekmovanje bo potekalo v Skopju od 20. do 26. julija.
Kot rečeno, uspešnost vrhniških mladih košarkarjev ni naključje. Je rezultat njihove velike zavzetosti in želje po napredovanju ter visoko strokovnega dela naših trenerjev. Ti igralcem skozi celotno sezono skrbno načrtujejo trenažni proces ter jih s svojimi izkušnjami usmerjajo na pravo pot.
Pri vsem tem pa zelo pomembno vlogo igrajo tudi starši, ki nam zaupajo svoje otroke in nam s tem izkazujejo podporo, brez katere bi na Vrhniki težko spisali tako uspešno zgodbo.
Vsem našim reprezentantom želimo odlične nastope brez poškodb!
26. 6. 2025
Z avtobusom smo se zapeljali skozi vas Lokve, kjer se odcepi cesta proti Lazni in še naprej skozi gozd, do križišča, kjer se konča asfaltirana cesta. Od tam smo se napotili proti Poldanovcu, 1299 m visokem vrhu. Poldanovec ni najvišja točka, je pa najbolj drzna vzpetina v Trnovskem gozdu, ki nudi najlepši razgled proti severu, predvsem na skrivnostno dolino Trebuščice in na Vojskarsko planoto. Trnovski gozd je severozahodni del niza visokih kraških planot, ki ločuje celinski del Slovenije od sredozemskega. Gozd je prepleten z cestami, ki so skrite pod krošnjami dreves in zato idealne za pohodništvo in kolesarjenje v toplih poletnih dneh, ko je v dolini prevroče. Področje je brez tekoče vode na površju in razčlenjeno s kraškimi pojavi. Tu so še posebej pomembne jame z večnim ledom in snegom. Značilen vremenski pojav je burja, ki se s planote spušča v dolino. Zanimiva epizoda v zgodovini Trnovskega gozda je bila proizvodnja stekla v gozdnih steklarnah, glažutah, ki so se razvile v 18. stoletju. Trnovski gozd je nudil dovolj bukovega lesa, ki je bil potreben za pridobivanje oglja in pepelike, ki je skupaj s kremenčevim peskom pomembna surovina za izdelavo stekla. Znana je bila glažuta v Mojski dragi, ki smo jo na našem pohodu krožno obhodili.
V gozdu, kjer drevesne krošnje zastirajo gozdna tla, v tem času ni veliko cvetja. Ob poti je bilo največ cvetočega kresničevja, prstastih kukavic in primožka, na gozdni jasi pod vrhom je rasla volčja češnja, k cvetenju se je pripravljala ognjica, rastlina Balkanskega polotoka. Na vrhu Poldanovca, ki kot premec ladje štrli nad strmim, skalnatim pobočjem nad dolino Trebuščice uspeva endemit rebrinčevolistna hladnikovka, edina vrsta rodu hladnikija To rastlino je mogoče najti le na Trnovskem gozdu na Poldanovci in bližnjem Zelenem robu na severnem delu planote, ter med Selovcem in Malo goro na južnem rob planote in nikjer drugje na svetu. Na vrhu Poldanovca smo si Barjani ogledali cvetoči primerek te vrste.
Zapisala: Vanda
Fotografije: Dragica, Andrej, Stane
Film: Stane
Spomladanski del naših pohodov smo zaključili v pravem »pohodniškem« stilu: povzpeli smo se na najvišji slovenski vrh zunaj Alp, na 1796 m visoki Snežnik in spet zadihali nekaj gorskega zraka. Prejšnji dan nam je naklonil malo dežja, za pohodni dan pa je bilo napovedana ohladitev in veter severnih smeri, ki se je na pobočju Snežnika kazal kot krepka burja. Bilo je kot nalašč, da nam ni bilo vroče.
Naš pohod je tokrat skrbno načrtoval Andrej. Krenili smo s Pivškega preko Mašuna, prijazni šofer Miha nas je zapeljal še naprej od Leskove doline do parkirišča Gašperjev hrib, od koder smo pogumno zagrizli v strmo pot sredi gozda.
Na poti smo se srečali s številnimi značilnostmi Snežnika, na kar nas je že na poti k izhodišču seznanila vodnica Sonja. Snežniško pogorje je največje neposeljeno gozdnato področje v Sloveniji. V nižjih predelih je poraslo z dinarsko jelovo-bukovim gozdom, ki mu sledi visokogorski bukov gozd, še višje je subalpinski bukov gozd z značilnimi ukrivljenimi debli bukev zaradi obilice snega. Gozdu sledi obsežno ruševje, kamor seže oko. Za njim, do vrha Snežnika sega gorska trata s številnim alpskim in dinarsko cvetjem. Raznobarvne cvetice so nas pozdravljale in nam lepšale pot navzgor, ki je posebej v zadnjem delu terjala kar nekaj naše pozornosti.
Snežnik sestavljajo večinoma apnenci, kar se kaže tudi v kraško razgibanem terenu z zaprtimi dolinami in dragami – mrazišči, ki jih je mogoče najti kar nekaj. V njih se zadržuje bolj hladen zrak in v teh mraziščih je običajni vrstni red rastlinskih pasov obrnjen – na dnu gorska trate, nato ruševje, smerkov gozd in na vrhu jelovo –bukov gozd.
Kmalu pod vrhom Snežnika smo lahko uzrli morje. Čeprav razgled ni bil povsem jasen, smo se poleg morja razveselili tudi pogledov proti hrvaškim hribom, na samem vrhu pa smo se razgledovali tudi na slovensko stran.
Lepo se je videl Mali Snežnik in tudi naša pot proti Sviščakom, kjer nas je čakal avtobus.
Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,
GPS zapis: Srečko Kenk
